Politiki "v postelji" z gospodarstvom

Schröder, ki je nemško vlado vodil med letoma 1998 in 2005, je bil močan zagovornik projekta severni tok. Dogovor o gradnji plinovoda, ki ruski plin Nemčiji dobavlja neposredno, je bil podpisan dva tedna pred parlamentarnimi volitvami septembra 2005. Konec oktobra, le nekaj tednov, preden je Schröder zapustil kanclersko mesto, je nemška vlada zagotovila, da bo pokrila milijardo evrov visoke stroške projekta, če Gazprom ne bi mogel plačati posojila. Kmalu zatem, ko je zapustil kanclersko mesto, je Schröder sprejel nominacijo Gazproma, energetskega velika v večinski lasti ruske države, za mesto vodje odbora delničarjev Nord Streama AG, kar je vzbudilo vprašanja o konfliktu interesov.

Nemške opozicijske stranke so se oglasile, prav tako vlade držav, skozi katere je pred tem ruski plin tekel v Nemčijo. Washington Post je v članku z naslovom Izdaja Gerharda Schröderja izrazil ostro kritiko in opozoril na širše mednarodne posledice Schröderjeve nove službe. Demokrat Tom Lantos, predsednik odbora za zunanje zadeve, je nekdanjega nemškega kanclerja primerjal s politično prostitutko.

Nekdanji bančniki v vrhu Italije Podobno ponudbo Gazproma, da bi postal predsednik podjetja South Stream AG, je, preden je zapustil mesto italijanskega premierja, leta 2008 prejel Romano Prodi, a jo je zavrnil. Preden je postal premier, je bil med letoma 1990 in 1993 ter ponovno leta 1997 na plačilni listi banke Goldman Sachs, podobno kot predsednik centralne banke (zdaj predsednik Evropske centralne banke) Mario Draghi, zato so se Italijani pritoževali, da jim državo pravzaprav vodi omenjena banka.

Maja letos so zaradi obtožb, da nekateri italijanski poslanci redno dobivajo plačilo od podjetij za predlaganje njim naklonjene zakonodaje, okrepili pozivi k ureditvi področja lobiranja.

18-mesečni odmor med politiko in gospodarstvom V Nemčiji je bila maja letos kanclerka Angela Merkel deležna kritik, ker je minister iz njenega kabineta Eckart von Klaeden iz vrst CDU napovedal, da se iz politike podaja v gospodarstvo k avtomobilskemu koncernu Daimler. "Kdor ima službo v vladi, v tem času ne bi smel podpisati delovne pogodbe z nekim podjetjem," je bil kritičen član opozicijske SPD Thomas Oppermann. SDP je zahtevala, da si odhajajoči člani kabineta vzamejo 18-mesečni odmor, preden začnejo delati v gospodarstvu. Merklova je kritikom odgovorila, da je že leta 2008 v času velike koalicije Hildegard Müller (prav tako CDU) iz kanclerskega kabineta odšla v energetiko ter da tedaj SPD, ki je bil del koalicije, ni imel nič proti temu.

Od politikov do uspešnih lobistov Kot je povedal najbogatejši Slovenec Sandi Češko, politiki sedijo v upravnih odborih (zasebnih) podjetij tudi v ZDA in Zahodni Evropi, ne le v Sloveniji. Aktualni obrabni minister Chuck Hagel, nekdanji senator, je bil na odboru avtomobilskega podjetja Chevron, ameriškem svetovalnem odboru Deutsche Bank pa tudi član odbora direktorjev javne televizijske mreže. V odboru podjetja General Electric sedi nekdanji senator Sam Nunn, ki je bil med kandidati za podpredsedniškega kandidata tako Baracka Obame kot Johna Kerryja. Je eden od več ljudi, ki sedijo na številnih odborih t. i. Fortune 500 podjetij. Med drugim je tudi v odboru Chevrona, Coca-Cole in Della.

Imenovanje nekdanjih politikov je razumljivo, saj imajo veliko prijateljev na visokih (pravih) položajih in zvez, ki podjetjem pridejo prav. Nekateri so uspešni lobisti zaradi svojih povezav v Washingtonu. Eden najuspešnejših je Richard Gephardt, nekdanji član predstavniškega doma, zdaj pa uspešen lobist za Ford. V ZDA sicer pravila o konfliktu interesov članom kongresa prepovedujejo sprejemanje plačila za sedenje v odborih podjetij.