Petek, 23. 8. 2019, 12.35
5 let, 4 mesece
Pljuča sveta gorijo: svet bi se drastično spremenil, če bi pragozd izginil #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,61
15
Požari, ki bi morali skrbeti vse ljudi na svetu.
Amazonski pragozd še nikoli ni gorel tako močno in obsežno kot zadnje tedne. Strokovnjaki pravijo, da so požari s širjenjem dima močno spodbudili globalno segrevanje in da bi nas moralo zelo skrbeti.
V začetku avgusta je znanstvenik Ricardo Galvão brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru predložil prve dokaze, da je amazonski pragozd v hudi nevarnosti. Med drugim mu je pokazal Nasine satelitske posnetke, na katerih je bilo jasno razvidno, da je krčenje pragozda za kar 88 odstotkov večje kot junija lani.
Galvão je pozneje prek Facebooka sporočil, da je bil dan po sestanku z Bolsonarom odpuščen. Bolsonaro je njegove podatke označil za laži.
Amazonski pragozd je s površino 5,5 milijona km² največji deževni gozd na svetu. Prekriva večino Brazilije, razprostira se v Kolumbijo, Peru, Venezuelo, Ekvador, Bolivijo in druge države Južne Amerike. Ima največjo biološko raznolikost na svetu, gre pa za občutljiv ekosistem, ki ima ogromen vpliv na porabo in izpuste ogljikovega dioksida v Zemljino ozračje. Požari v njem vplivajo na večje izpuste toplogrednih plinov, zaradi česar se planet še bolj segreva. Poleg tega krčenje gozdov pripomore k spremembi vzorcev padavin, kar podaljša dolžino sušnega obdobja, to pa dodatno vpliva na gozd, živali, ki prebivajo v njem, in ljudi.
Nasini dokazi, kako resni so požari v amazonskem pragozdu:
Smoke from wildfires in the #AmazonRainforest spreads across several Brazilian states in this natural-color image taken by a @NASAEarth instrument on the Suomi NPP satellite. Although it is fire season in Brazil, the number of fires may be record-setting: https://t.co/NVQrffzntr pic.twitter.com/4JTcBz9C8f
— NASA (@NASA) August 21, 2019
Nasini posnetki kažejo, da so požari vidni iz vesolja.
Brazilski predsednik hotel pragozd spremeniti v posel
Ni več skrivnost, da naj bi Bolsonaro hotel največji pragozd na svetu spremeniti v industrijske površine, načrt pa naj bi začel uresničevati kmalu po izvolitvi na oblast januarja letos. Že maja in junija je krčenje pragozda postalo skrb vzbujajoče - zgolj šest mesecev po tem, ko je postal predsednik.
Pred nekaj tedni pa je stanje postalo alarmantno, saj se požari vidijo iz vesolja. Čeprav pod njegovo oblastjo vsako minuto izgine za nogometno igrišče veliko območje amazonskega deževnega gozda, Bolsonaro še vedno ne prevzema krivde. Medtem pa številni voditelji pozivajo k ukrepanju, med njimi tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je tvitnil: "Naša hiša gori. Dobesedno. Amazonski deževni gozd – pljuča, ki proizvedejo 20 odstotkov kisika našega planeta – je v ognju. Gre za mednarodno krizo." Pozval je, da se o tem pogovorijo na vrhu G7, ki ga bo ta konec tedna gostil v Biarritzu.
Bolsonaro krivdo vali na druge.
Bolsonaro ne prevzema krivde, krivi nevladnike
Uradni podatki in satelitski posnetki kažejo, da je v Braziliji letos izbruhnilo skoraj 73 tisoč gozdnih požarov, večino pa naj bi povzročil človek. S požari namreč "umaknejo" gozdove in površino uredijo za kmetovanje, prav to, kot je obljubljal že v predvolilnih kampanjah, pa naj bi počel Bolsonaro. Favoriziral naj bi svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji.
On pa pravi, da so za požare kriva kriminalna dejanja nevladnih organizacij, ki naj bi s tem poskušale pritegniti pozornost nanj oziroma na brazilsko vlado, potem ko so jim skrčili sredstva.
Zaradi svojega početja sta se ga že prijela vzdevka Trump iz tropov ter Kapitan Motorka.
Tako gorijo pljuča sveta:
"Gre za nujen podnebni primer"
Da gre za nujen primer, ki ga ne bi smeli ignorirati, je opozoril tudi meteorolog Eric Holthaus, ki je tvitnil zanimivo fotografijo, na kateri je prikazano, kako se dim širi zunaj Južne Amerike. "Gre za nujen podnebni primer," pravi.
Svet bi se drastično spremenil, če bi amazonski pragozd izginil, saj prispeva kar 20 odstotkov kisika, zato ima izjemno pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja. Če ga bo uničenega še več, bo prenehal proizvajati kisik, kar bo samo še pospešilo podnebno krizo, sredi katere smo.
Kako velik je obseg požarov trenutno, ni jasno, je pa dejstvo, da je gost dim v minulih dneh pokril več mest, vključno z več kot 2000 kilometrov oddaljeno metropolo Sao Paolo, ki se je v ponedeljek zato sredi dneva znašla v temi. Nekaj požarov so že pogasili, a daleč od tega, da bi jih povsem umirili. Pomagala je tudi mati narava, saj je na območju že deževalo.
Smoke from the fires currently burning in the Amazon rainforest is covering about half of Brazil.
— Eric Holthaus (@EricHolthaus) August 20, 2019
We are in a climate emergency. https://t.co/skUUp7ev8V
Zakaj so za Notre-Dame takoj prispevali na milijone, za pragozd pa skoraj nič?
V javnosti se je medtem pojavilo tudi vprašanje, zakaj je požar v katedrali Notre-Dame požel precej večjo pozornost kot požari v amazonskem pragozdu, zaradi katerih je ogrožena vsa Zemlja, medtem ko je požar v katedrali ogrozil eno stavbo. Zanjo so v dveh dneh zbrali milijardo, za amazonski pragozd pa ne.
"Ko je gorela katedrala Notre-Dame, se je ves svet ustavil. Milijarderji in politiki so segli v žepe, da bi jo pomagali obnoviti. Medtem pa pragozd gori že tri tedne. Razlika je, da si ne moremo zgraditi nove Zemlje. Ko je ne bo več, je ne bo več," je na Twitterju zapisal igralec Francis Maxwell.
"Odpovejte se govedini, da bi rešili pragozd"
K ozaveščanju, da gorijo pljuča sveta in da bi morali končno ukrepati, pozivajo tudi svetovno znani zvezdniki, med njimi tudi igralec in okoljevarstvenik Leonardo DiCaprio. Ta je v objavi na Instagramu pojasnil, kako lahko vsak pripomore k temu, da se takšni požari ne bi več dogajali.
"Kaj lahko storite vi? Doniraje organizacijam, ki branijo amazonski pragozd. Postanite podpornik deževnih gozdov. Bodite zavedni potrošnik in podpirajte podjetja, ki ravnajo odgovorno. Izločite ali zmanjšajte uživanje govedine - govedoreja je največji pobudnik za krčenje amazonskega pragozda. Ko pridejo volitve, volite voditelje, ki razumejo podnebno krizo in se ne bojijo drznih dejanj," je zapisal.
Države na območju amazonske pragozda so, zahvaljujoč nizkim cenam kmetijskih površin, namreč največje izvoznice govedine na svetu. Kmetovalci krčijo gozdove (kot že omenjeno, to spodbuja brazilski predsednik sam) zaradi živine in tudi zaradi soje, ki je v 90 odstotkih namenjena krmi te živine.
Oglasil se je tudi Lewis Hamilton, ki je že nekaj let vegan, pa tudi igralec John Cusack, ki je opozoril, da je amazonski pragozd "najpomembnejši ekosistem na svetu".
And cap wants to talk about Jill stien ? RT @Y2SHAF: a reminder that the amazon forest has been on fire for 3 weeks now and because of the lack of media coverage people don’t know about it. this is one of most important ecosystems on earth pic.twitter.com/JERjoKbWjE
— John Cusack (@johncusack) August 21, 2019
Kako lahko še pomagamo?
Posameznik v tem trenutku težko pomaga pri omejitvi požarov, lahko pa daruje različnim organizacijam, ki ščitijo pragozdove, kot je predlagal DiCaprio. To so nekatere:
- Rainforest Action Network
- Rainforest Trust
- World Wide Fund for Nature
- Amazon Watch
- Amazon Conservation Team
- Amazon Conservation
- Podpišite peticijo Greenpeacea, ki hoče doseči, da bi brazilska vlada rešila amazonski pragozd in ga dodatno zaščitila.
Zaskrbljenost nad obsežnimi požari v amazonskem pragozdu so izrazili tudi v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Kot so sporočili, bodo svoje nestrinjanje z "molkom o požigu Amazonije" v ponedeljek ob 16. uri izkazali s protestnim shodom pred brazilskim veleposlaništvom v Ljubljani.
Kot pojasnjujejo, kriza ni le lokalna, temveč mednarodna, ki bo imela posledice povsod po svetu, zato pozivajo politike k dejanjem in obsodbi razdejanja pomembnega ekosistema.
Preberite tudi:
15