Papež poziva k "pravi politični svetovni avtoriteti"

Okrožnica Caritas in veritate (Ljubezen v resnici) se dotika tudi drugih družbeno-socialnih tem, povezanih s svetovno gospodarsko krizo. Humana in solidarna globalizacija Le prava politična svetovna avtoriteta se lahko zoperstavi gospodarski krizi, prispeva k nadaljnjemu razoroževanju, zagotovi mir in varnost, spodbuja varovanje okolja in usmerja migracijske tokove, je zapisal vrhovni poglavar Cerkve. Obenem mora ta avtoriteta spoštovati pravo in se čutiti zavezana načelom solidarnosti in subsidiarnosti. Benedikt XVI. se tudi zavzema za humano in solidarno globalizacijo, saj je gospodarska kriza po njegovem pravi trenutek za razmislek o pravilih, ki vladajo v sodobni družbi tržnega gospodarstva.

Papež v encikliki trdi, da tehnološka kultura, v kateri živimo, pomembno prispeva k svobodi človeka, prinaša pa tudi odgovornost in dolžnost v skrbi za manj razvite države.

Papež: Potrebna je reforma Združenih narodov Ker obvladovanju sedanje krize, pa tudi usmerjanju procesa globalizacije, ne morejo biti kos posamezne države, sta po mnenju Benedikta XVI. potrebna reforma Združenih narodov in preoblikovanje mednarodnega gospodarskega in finančnega sistema. K oblikovanju svetovne avtoritete, ki bi bila nad ZN, je sicer pozval že predhodnik Benedikta XVI., Janez Pavel II.

Okrožnica v ospredje postavlja tiste vrednote, s katerimi bi morali kristjani brezpogojno graditi pravičnejšo družbo, trajnostni razvoj in medsebojno solidarnost.

"Izključevanje vere iz javnosti ovira srečevanje ljudi" Vere morajo v teh razmerah prispevati k sobivanju ljudstev, kar je po mnenju papeža možno le, "če Bog najde mesto tudi v javni sferi". Izključevanje vere iz javnosti namreč po njegovem ovira srečevanje ljudi, zaradi česar javno življenje postane bolj siromašno, politika pa si nadene "agresiven obraz". Benedikt XVI. pri tem opozarja, da svoboda verovanja ne pomeni, da so vse vere med seboj enake. Vere morajo, tako papež, izpolnjevati "kriterij resnice in ljubezni", saj samo tako lahko delujejo v prid socialni družbi. Krščanstvo ima ta kriterij že v sebi, poudarja papež v encikliki.

Papež ob tem priznava, da Cerkev ne ponuja tehničnih rešitev vprašanj globalizacije in gospodarske krize. Mora pa izpolnjevati "misijo resnice" in se v dobro ljudi zavzema za pravičnost in solidarnost. V središču napredka bi morala biti človek in njegov celosten razvoj, saj je, kot piše v besedilu, človek "prvi kapital, ki ga je treba ščititi in uporabljati". Za korektno delovanje gospodarstva je nujna človeku prijazna etika.

Tretja okrožnica Benedikta XVI. Benedikt XVI. s svojo tretjo okrožnico, odkar je 2005 stopil na čelo Katoliške cerkve, nadaljuje niz okrožnic, ki zadevajo družbeni nauk Cerkve. Družbeni nauk Katoliške cerkve je sklop načel, smernic in navodil Cerkve, ki se v duhu evangelija dotikajo družbenih vprašanj in ponujajo konkretne predloge ali rešitve. Najznamenitejše okrožnice s tega področja so Rerum novarum (1891), Quadragesimo anno (1931), Mater et Magistra (1961), Pacem in terris (1963), Populorum progressio (1967), Laborem Exercens (1981), Sollicitudo Rei Socialis (1987) ter Centesimu Annus (1991).