Svetovne sile so se na neuradnem zasedanju zunanjih ministrov Ovse strinjale, da začnejo široko razpravo o prenovi evropske varnostne arhitekture v luči novih izzivov.
"Strinjali smo se, da je odprt, trajen, širok in vključujoč varnostni dialog potreben," je ob zaključku zasedanja sporočila zunanja ministrica Grčije, ki letos predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Dora Bakojanis. "Strinjali smo se, da je Ovse naraven forum za zasidranje tega dialoga, saj je edina regionalna organizacija, ki na temelju enakopravnosti povezuje države od Vancouvra do Vladivostoka," je še dejala.
Predloge bo treba še dodelati
Obenem je pojasnila, da bodo stalni predstavniki sodelujočih držav pri Ovseju na Dunaju preučili tokrat predstavljene in ne povsem izdelane predloge ter pripravili ogrodje za "bolj strukturiran dialog" na formalnem zasedanju zunanjih ministrov Ovseja decembra v Atenah.
Žbogar: Medsebojno zaupanje je nujno
Minister Žbogar je v svojem nastopu izpostavil nujnost medsebojnega zaupanja ter dejal, da aktualnih varnostnih izzivov ne moremo obravnavati zgolj v klasičnem vojaško-varnostnem okviru, ampak koncept varnosti zajema tudi spoštovanje človekovih pravic, gospodarski razvoj, energetsko varnost ter ostala vprašanja s področja človekove varnosti, so sporočili z zunanjega ministrstva. Opozoril je tudi na pomen uresničevanja že sprejetih zavez ter uporabo obstoječih mehanizmov v okviru Ovseja.
Pogovori na Krfu so se sicer vrteli tudi okrog predloga Rusije za sklenitev novega, pravno zavezujočega varnostnega pakta, ki bi zamenjal po mnenju Moskve zastarele pogodbe o nadzoru oboroževanja iz časa hladne vojne ter pomagal preprečiti krize, kakršna je bila rusko-gruzijska vojna avgusta lani. A glede ruskega predloga so bili mnogi ministri držav članic EU precej zadržani.
Finski minister: Novih struktur ne potrebujemo
"Sporočilo po mojem je, da ne potrebujemo novih struktur. Potrditi in okrepiti moramo sedanje strukture in zame to pomeni krepitev Ovseja," je dejal finski minister Alexander Stubb ter dodal, da so skoraj vsi mnenja, da obstoječe varnostne organizacije v Evropi "kar dobro delajo". Vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner je medtem dejal le, da ruski predlog ni bil v središču pozornosti, saj niti še ne vedo, kaj točno pomeni.
Tudi zveza Nato je do te ideje precej zadržana, saj jo vidi predvsem kot napad Moskve na Nato, ki se vse bolj širi v rusko soseščino. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU in nekdanji generalni sekretar Nata Javier Solana je še pred začetkom pogovorov izrecno poudaril, da nov pristop, o katerem razpravljajo, ne pomeni ustvarjanja kakršnihkoli novih struktur, ampak predvsem izboljšanje že obstoječih, kot sta Ovse in Svet Nato-Rusija.
Solana: Nov varnostni pakt mora upoštevati tudi 'mehkejše' teme
Solana je ob robu zasedanja tudi dejal, da bi moral vsak nov evropski varnostni pakt pokrivati tudi nevojaška vprašanja. "Nov varnostni pakt mora upoštevati ne le 'trda' vprašanja, kot je vojaška varnost, ampak tudi 'mehkejše" teme, kot so gospodarstvo in človekove pravice."
Rusija je sicer po besedah Bakojanisove pristala, da nadaljuje z varnostnimi pogovori v okviru Ovseja. "Rusija je dejala, da bo še naprej sodelovala v pogovorih Ovseja," je povedala grška ministrica. "Vsi naši partnerji so se strinjali, da potrebujemo bolj intenziven dialog o vprašanjih evropske varnosti, in na tem bomo delali."
Pogovore je zasenčila lanskoletna rusko-gruzijske vojne
Sicer pa so pogovori na Krfu potekali v senci petdnevne rusko-gruzijske vojne avgusta lani, po kateri je Rusija priznala neodvisnost gruzijskih separatističnih pokrajin Južna Osetija in Abhazija, in pa slepe ulice, v katero so zašla pogajanja z Rusijo o namestitvi opazovalcev Ovseja v regiji in zaradi česar je Rusija blokirala podaljšanje misije Ovseja v Gruziji. Misiji se je s 1. januarjem iztekel mandat, nakar so v državi ostali le opazovalci Evropske unije. Slednje vprašanje tokrat očitno ni bilo razrešeno.
Po koncu zasedanja zunanjih ministrov Ovseja se na neformalnem srečanju o Iranu sestajajo še zunanji ministri članic EU, med njimi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki se je sicer udeležil tudi zasedanja Ovseja.
Že v soboto pa je na Krfu ob robu zasedanja Ovseja potekalo srečanje Sveta Nato-Rusija na ravni zunanjih ministrov, ki je bilo prvo na tako visoki ravni po lanski vojni v Gruziji in na katerem sta Nato in Rusija dosegla dogovor o obnovitvi vojaškega sodelovanja na področju skupnih interesov, kot sta Afganistan ter boj proti piratstvu in terorizmu.
Žbogar se je zavzel za obnovitev rusko-gruzijskega sodelovanja
Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, se je Sveta Nato-Rusija se je udeležil tudi minister Samuel Žbogar, ki se je v svojem nastopu zavzel za obnovitev medsebojnega sodelovanja in zaupanja ter za konstruktiven in transparenten dialog med zvezo Nato in Rusijo pri obravnavi skupnih odprtih vprašanj.