Ograje in zidovi na mejah: imajo jih tudi Bolgarija, Grčija in Španija

Leta 2011 je bilo na svetu 45 mejnih ograj, zidov ali razdelitvenih pregrad. Največ jih je bilo na območju Bližnjega vzhoda, najbolj pa sta svet razburili ograja med Izraelom in zasedenimi ozemlji ter žična ograja med Mehiko in ZDA. Prva naj bi Izrael varovala pred teroristi, druga naj bi Američane varovala pred ilegalnimi priseljenci iz Mehike.

Bolgarija in Grčija postavljata ograje na meji s Turčijo

Toda tudi v Evropi so zidovi in ograje. Lani januarja je Bolgarija začela graditi 30-kilometrsko ograjo na meji s Turčijo. Tri metre visoka ograja naj bi zajezila reko beguncev z Bližnjega vzhoda. Turčija je bila seveda zaradi gradnje ogorčena, češ da je to vidni signal razmejitve Evrope, ki izključuje Turčijo. Ograja je stala pet milijonov evrov, letos pa so se odločili, da jo bodo podaljšali še za 130 kilometrov.

Ograjo ima še ena evropsko-turška meja – med Grčijo in Turčijo. Zid na reki Evros so zgradili leta 2010, da bi zajezili pritok ilegalnih migrantov. Prav na teh 12 kilometrih ob reki, kolikor je zdaj dolg zid, je bila najštevilčnejša vstopna točka beguncev. Tok beguncev se je zaradi ograje preusmeril na Egejsko morje, ki ga skušajo prečkati s čolni.

Španci so ogradili svojo enklavo na afriški obali Ograjo proti priseljencem ima tudi Španija, in sicer v španski enklavi Melilla na afriški obali. Z ograjo so skušali zajeziti tok beguncev predvsem iz podsaharskih držav, ki so prek Maroka skušali priti v Španijo. Begunci kljub temu skušajo v enklavo, le da za pot izberejo morje.

Ograja skozi eno od evropskih prestolnic Evropa ima še eno ograjeno mejo, ki pa je nastala zaradi zgodovinskih političnih sporov. Ciper in Severni Ciper že od leta 1974 deli zid oz. nikogaršnja zemlja, ki jo upravljajo Združeni narodi. Zid deli prav prestolnico Nikozijo.

Ameriška supertehnološka mejna ograja

Očitno so ilegalni migranti poglavitni razlog postavitve mejnih ograj. Tehnološko najbolj sofisticirana mejna ograja, ki naj bi ščitila pred ilegalnimi priseljenci, je na meji med ZDA in Mehiko. Začeli so jo graditi leta 2006 in jo kljub številnim protestom nenehno dograjevali. Leta 2010 je predsednik Barack Obama zamrznil gradnjo novih kilometrov ograje, sredstva pa naj bi namenili tehnološkim izboljšavam že postavljenih ovir.

Ograja zaradi pribežnikov je tudi na meji med Indijo in Bangladešem. Indijski parlament je že leta 1986 odločil, da bodo postavili ograjo, da bi preprečili pritok migrantov. Zgradili so jo sicer šele leta 1996. Na meji se kljub temu nenehno dogajajo incidenti zaradi ilegalnih priseljencev. Po poročanju Guardiana je v letih od 2000 do 2007 na tej meji umrlo 700 ljudi.

Obrambne meje od Indije do Uzbekistana

Indija ima sicer ograjo tudi na meji s Pakistanom. V Kašmirju, ki je bil nenehno vir sporov med državama, so jo postavili leta 2003, ščitila pa naj bi jih pred vojaškimi napadi Pakistana. Tako kot naj bi meja in nikogaršnja zemlja med Južno in Severno Korejo ščitili državi pred tem, da napadeta druga drugo. Meja med državama je sistem ograj, zidov, minskih polj in čistine, je pa vsaj na južnokorejski strani prava turistična atrakcija.

Obrambne ograje so postavljene tudi na meji med Marokom in Zahodno Saharo, kjer stoji ograda iz peska, med Bocvano in Zimbabvejem, kjer je električna ograja, Južno Afriko in Mozambikom, Malezija in Tajska imata mejni zid, ograje pa so tudi na mejah Savdske Arabije in Iraka, Irana in Iraka ter Kuvajta in Iraka, ki so jo financirali Američani. Pred dobrim letom je ruska vojska začela graditi ograjo med Severno in Južno Osetijo, spornim ozemljem na meji z Gruzijo. Uzbekistan je postavil ograjo na meji s Kirgizijo in Afganistanom, da bi se zaščitil pred teroristi.

Z ograjo obzidana Gaza

Prvak v zidanju mejnih ograj pa je Izrael. Vse meje Izraela so tako ali drugače ograjene. Na meji z Libanonom in Sirijo je postavljena ograja z elektronskim varovalnim sistemom. Na meji s Sirijo je ograja že od leta 1967. Na meji z Egiptom na Sinajskem polotoku imajo železno ograjo, ki so jo obnovili leta 2005. Celo na svoji najmirnejši meji z Jordanijo imajo ograjo, ki naj bi Palestincem preprečevala vstop v Jordanijo.

Z ograjami pa je obzidana tudi Gaza. Leta 1979 so postavili zid ter ograje na meji med Gazo in Egiptom. Rezultat tega so številni predori pod ograjo, po katerih poteka tihotapljenje na ozemlje Gaze. Leta 1994 je Izrael postavil tudi zid med Gazo in Izraelom. Pred dvanajstimi leti so postavili še zid med Izraelom in Zahodnim bregom. Z osem metrov visokim betonskim zidom naj bi zmanjšali število samomorilskih napadov v Izraelu.