Aleš Žužek

Nedelja,
10. 1. 2021,
22.40

Osveženo pred

3 leta, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,33

13

Natisni članek

Natisni članek

Siol plus cepivo COVID-19 Noubar Afeyan Albert Bourla

Nedelja, 10. 1. 2021, 22.40

3 leta, 5 mesecev

Njegovi starši so preživeli genocid, zdaj pa rešuje človeštvo

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,33

13

Albert Bourla | Albert Bourla je dvignil precej prahu, ko je novembra lani po objavi rezultatov preizkusa cepiva proti koronavirusu prodal 62 odstotkov svojih delnic v Pfizerju. | Foto Guliverimage

Albert Bourla je dvignil precej prahu, ko je novembra lani po objavi rezultatov preizkusa cepiva proti koronavirusu prodal 62 odstotkov svojih delnic v Pfizerju.

Foto: Guliverimage

Glavni direktor Pfizerja Albert Bourla in predsednik uprave Moderne Noubar Afeyan sta na čelu podjetij, ki sta človeštvu najprej priskrbela dragoceno cepivo proti novemu koronavirusu. A druži ju še nekaj: njuni predniki so bili med redkimi, ki so preživeli genocid.

Ko je po svetu novembra lani odjeknila novica, da je cepivo proti novemu koronavirusu, ki ga je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech skupaj z ameriškim farmacevtskim velikanom Pfizer, več kot 90-odstotno učinkovito, so se z uspehom precej kitili tudi v Turčiji. Ustanovitelja nemškega BioNTecha, Ugur Sahin in Özlem Türeci, imata namreč turške korenine.

Grški ponos

Na drugi strani Egejskega morja, v Grčiji, pa so kot odgovor na turško slavljenje uspeha Sahina in Türecijeve začeli poudarjati vlogo Alberta Bourle. 59-letni glavni direktor Pfizerja je namreč Grk, rojen v Solunu. V rodnem mestu je na fakulteti za veterino doktoriral iz biotehnologije.

Ugur Sahin, Özlem Türeci, BioNTech
Novice Zakonca, ki bosta svet odrešila karantene

V Pfizerju se je zaposlil leta 1993 in po dolgoletni karieri v podjetju, ki ima sedež v New Yorku, 1. januarja 2019 postal glavni direktor. Na Bourlo, ki je še vedno grški državljan in še vedno navija za solunski Aris, so v Grčiji seveda zelo ponosni. A ne samo oni – ponosni so tudi v Izraelu.

Pripadnik grške judovske skupnosti

Bourla je namreč judovskega rodu. V Solunu, ki ima več kot 300 tisoč prebivalcev (skupaj s predmestji pa okoli 800 tisoč), živi tudi majhna judovska skupnost. A nekoč je bila to velika skupnost. V Solun so namreč v 15. stoletju prihajali iz Španije izgnani sefardski Judje.

Bourla o svojih grških vrednotah:

V mestu ob Egejskem morju so tako Judje postali večinsko prebivalstvo. Solun je poleg tega takrat postal največje judovsko mesto na svetu. Etnična podoba mesta se je korenito spremenila šele po prvi svetovni vojni, ko so se v mesto naselili maloazijski Grki, ki so bili izgnani iz Turčije. Takrat je mesto postalo večinsko grško.

Holokavst nad solunskimi Judi

Velik udarec je judovska skupnost v Solunu doživela med drugo svetovno vojno, ko so mesto zasedle nemške enote (v mestu je takrat živelo okoli 50 tisoč Judov). Kmalu po prihodu Nemcev se je začelo preganjanje Judov in plenjenje njihovega premoženja.

črne koze cepivo
Novice Skrivnostno cepivo, ki je ogromno Slovencem rešilo življenje

Kot piše na spletni strani ameriškega muzeja holokavsta, so Nemci med marcem in avgustom 1943 več kot 45 tisoč solunskih Judov deportirali v taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na današnjem Poljskem. Večina solunskih Judov je končala v plinskih celicah, le štirje odstotki so preživeli Auschwitz.

Redki so ušli smrti

Nekaj sto solunskih Judov je rešilo to, da so imeli špansko državljanstvo, nekaj jih je še pred deportacijo v Auschwitz-Birkenau zbežalo v del Grčije, ki so ga zasedli Italijani, nekaterim pa je uspel celo beg v Palestino.

Videoposnetek o zgodovini Soluna:

Okoli 500 solunskih Judov je rešilo to, da so iz mesta pobegnili v gore k partizanom, kjer so se borili proti Nemcem. Po vojni je tako judovska skupnost v mestu štela samo dva tisoč članov. Med preživelimi sta bila tudi starša Alberta Bourle.

Reševanje življenja milijonom ljudi

Bourla je decembra lani sodeloval na praznovanju hanuke – judovskega praznika – na izraelskem veleposlaništvu v Washingtonu. Takrat je izraelski veleposlanik Ron Dermer po poročanju izraelskih medijev njegovo življenjsko zgodbo strnil v stavek: "75 let potem ko so nacisti pomorili milijone, dr. Bourla vodi dirko za rešitev življenja milijonom."

Erna Solberg
Novice Skorajda neopazna, a kljub temu najboljša v Evropi

Bourla se je, kot smo že omenili, leta 1993 zaposlil v Pfizerju, ameriškem podjetju, ki sta ga leta 1849 ustanovila dva priseljenca iz Nemčije – Karl Pfizer in Karl Erhart –, ki sta pozneje svoji imeni poangležila v Charles.

Libanonski Armenec na čelu Moderne

A prednikov, ki so se le z veliko sreče rešili pred genocidom, nima samo Bourla, ampak tudi Noubar Afeyan. Ta je eden od ustanoviteljev ameriškega biotehnološkega podjetja Moderna iz zvezne države Massachusetts. Afeyan je trenutno tudi predsednik uprave.

Noubar Afeyan, ki je od leta 2008 ameriški državljan, je leta 2000 ustanovil Flagship Pioneering, sklad tveganega kapitala, ki ima deleže v številnih biotehnoloških podjetjih. | Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Noubar Afeyan, ki je od leta 2008 ameriški državljan, je leta 2000 ustanovil Flagship Pioneering, sklad tveganega kapitala, ki ima deleže v številnih biotehnoloških podjetjih. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Moderna je podjetje, ki je prav tako kot tandem Pfizer-BioNTech izdelalo učinkovito cepivo proti novemu koronavirusu. Za razliko od Bourle Afeyan ni judovskega rodu, ampak se je rodil armenskima staršema leta 1962 v libanonski prestolnici Bejrut. Libanon je dežela, v kateri že stoletja živi armenska skupnost.

Beg v Libanon in beg iz Libanona

Armenska skupnost v Libanonu je bila dolgo časa številčno skromna, precej pa je narasla v času turškega genocida nad Armenci leta 1915. Med srečneži, ki so pribežali v Libanon, je bil tudi Afeyanov dedek.

Več o genocidu nad Armenci:

Novice Armenci – narod, ki je doživel prvi genocid v 20. stoletju (video)

Afeyan je v versko in etnično pisanem Libanonu živel do svojega 13. leta. V državi je namreč leta 1975 izbruhnila državljanska vojna, zaradi česar so se njegovi starši preselili v Kanado. V Montrealu je študiral kemijo, po magisteriju pa je leta 1983 odšel v ZDA na doktorski študije iz biokemije na MIT (Massachusetts Institute of Technology).

Ustanovitelj številnih podjetij

Prvo biotehnološko podjetje je ustanovil leta 1986, v poznejših letih pa je sodeloval pri ustanavljanju še drugih podjetjih. Vsega skupaj je do zdaj pomagal ustanoviti 41 podjetij in prijaviti več kot 100 patentov. Najbolj vredno podjetje, v katerem ima svoj delež, je trenutno seveda Moderna, ki je od leta 2018 na borzi.

Intervju z Afeyanom:

Svojih armenskih korenin ni pozabil, saj Armeniji precej pomaga z naložbami v podjetja in podpiranjem dobrodelnih dejavnosti. Med nedavno vojno za Gorski Karabah je v prispevku za New York Times zaman rotil ZDA, naj pomagajo Armeniji, ko je bila ta v vojaškem primežu Turčije in Azerbajdžana.

Ljubitelj košarke in Dolly Parton

Kot je povedal novinarjem Business Insiderja, je zelo navdušen nad košarko. Je navijač kluba Boston Celtics v ligi NBA. Za ta klub je navijal, še preden je prišel v Massachusetts. Košarko tudi sam rad rekreativno igra, a se je moral temu užitku v času pandemije odpovedati.

Novinarjem je tudi zaupal, da zelo rad posluša ameriško pevko Dolly Parton. Ta country pevka je tudi donirala milijon dolarjev za raziskavo cepiva proti novemu koronavirusu na univerzi Vanderbilt, ki je bila del Moderninega projekta.

Anders Tegnell
Novice Kje se je zalomilo švedskemu superzvezdniku
Sanna Marin
Novice Lepotica s severa, ki ima za zdaj veliko sreče