Nemčija pred sodišče postavila domnevnega skrajneža

Obtoženi Kreshnik naj bi julija 2013 odpotoval v Sirijo, da bi se tam skupaj z drugimi džihadisti boril za vzpostavitev kalifata na zasedenih območjih Sirije in Iraka. V pol leta, kolikor je prebival v Siriji, naj bi bil vpleten v vsaj tri spopade džihadistov z vojsko režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Kreshnik se je sicer rodil v kosovski družini v Bad Homburgu blizu Frankfurta. Če bo obsojen – sojenje bo predvidoma trajalo do novembra –, ga čaka deset let zapora. Lani decembra so ga aretirali na letališču v Frankfurtu in od takrat je v policijskem pridržanju.

Iz Nemčije 400 džihadistov Zakaj se je vrnil, nemškim oblastem ni znano. Tožilci menijo, da znakov kakršnegakoli načrta za napad na Nemčijo ni. Preiskovalci upajo, da jim bo še pred objavo sodbe uspelo dobiti vpogled v notranje delovanje IS v Evropi.

Sojenje se začenja v času zvišanega alarma v Evropi zaradi Islamske države in potencialne grožnje, ki jo predstavljajo evropski džihadisti, ki se vračajo domov iz Sirije in Iraka, kjer se borijo na strani Islamske države. Ta naj bi samo iz Nemčije privabila okoli 400 privržencev.

ZDA vodijo mednarodno koalicijo proti džihadistom, ki so v zadnjim mesecih zavzeli več mest na severu Iraka ter med drugim obglavili dva ameriška novinarja in britanskega humanitarca.

Zaostrovanje zakonodaje Nemška vlada je napovedala oster boj proti džihadistom v Nemčiji, tudi z zaostritvijo zakonodaje. Notranji minister Thomas de Maiziere je v petek dejal, da "moramo preprečiti, da bi radikalni islamisti prinesli svoj džihad v naša mesta". Nemški tednik Spiegel piše, da so v Nemčiji sprožili že 140 kriminalističnih preiskav proti domnevnim borcem in pripadnikom IS.

Odvzem potnega lista borcem? O zaostritvi sankcij proti islamskim skrajnežem razmišlja tudi Avstrija. Vlada na Dunaju načrtuje sprejetje stroge zakonodaje na področju terorističnih organizacij, kot je Islamska država. Med drugim namerava prepovedati vse simbole Islamske države, Al Kaide in z njima povezanih skupin. Prav tako naj bi osebe z dvojnim državljanstvom izgubile avstrijski potni list, če se izkaže, da so se borile na strani skrajnežev.

Predvidena je tudi zaostritev zakonodaje na področju sovražnega govora. Kazni naj bi bile po novem zagrožene že za sporne izjave, izrečene pred skupino samo desetih ljudi. Med napovedanimi ukrepi je tudi to, da mladoletni Avstrijci ozemlja Evropske unije v prihodnje ne bi smeli zapustiti brez privolitve zakonitih skrbnikov. Največ naporov bo sicer vloženih v preprečevanje ekstremizma, zato bo poudarek namenjen deradikalizaciji v šolah.

Proti islamistom kot proti mafiji Za podobne ukrepe se medtem odloča tudi Italija. Pri zaostrovanju protiteroristične zakonodaje naj bi si Italijani pomagali tudi z zakoni, ki so jih že sprejeli v boju proti mafiji, je napovedal italijanski notranji minister Angelino Alfano. Ta se zavzema tudi za ustanovitev evropske skupine strokovnjakov, ki bi sledila v Evropi rekrutiranim članom Islamske države.