Argentinska predsednica Cristina Kirchner in njen soprog, nekdanji predsednik Nestor Kirchner sta na nedeljskih delnih parlamentarnih volitvah doživela boleč poraz.
Volilna koalicija Fronta pravičnosti za zmago (FJPV - Frente Justicialista para la Victoria) je namreč izgubila absolutno večino v kongresu, poražena pa je bila še v petih provincah. Posebnost argentinske demokracije je, da na polovici vsakokratnega zakonodajnega obdobja potekajo delne volitve v oba domova kongresa. Volivci so tako v nedeljo volili polovico od 247 članov poslanske zbornice in tretjino od skupno 72 senatorjev.
FJPV odslej brez absolutne večine v senatu
Po od 75 do 95 odstotkih preštetih glasov je koalicija FJPV izgubila štiri sedeže v senatu in s tem tudi absolutno večino v 72-članskem zgornjem domu parlamenta. Ostalo ji je 36 sedežev v senatu oziroma eden manj od absolutne večine. Od večine se je morala posloviti tudi v poslanci zbornici, spodnjem domu parlamenta.
Kirchner odstopil s čela stranke
Nekdanji argentinski predsednik Nestor Kirchner, ki velja za bolj levo usmerjenega, je izgubil boj s konservativnim peronistom Franciscom de Narvaezom za poslanski sedež v provinci Buenos Aires, kjer živi kar 40 odstotkov volilnega telesa in je odločilnega pomena za volitve v celotni državi. Po 91 odstotkih preštetih glasov je zbral 32,2 odstotka podpore, njegov tekmec de Narvaez pa 34,5 odstotka. Kirchner je že priznal poraz in napovedal, da bo stranka v prihodnjih dneh analizirala svoje napake. Kasneje je odstopil z mesta predsednika vladajoče peronistične Stranke pravičnosti (PJ) in hkrati guvernerja province Buenos Aires Daniela Sciolija zaprosil, naj prevzame ta položaj.
Poraz v "lastni" provinci
Volilna koalicija FJPV se je morala soočiti še s porazi v ključnih petih provincah, in sicer Buenos Aires, Santa Fe, Cordoba in Mendoza. Zavezniki predsedniškega para so doživeli poraz tudi v provinci Santa Cruz, kjer je predsedniški par začel svojo politično kariero.
S porazom zakoncev Kirchner se tako zastavlja vprašanje njune sposobnosti še naprej in s pogajanji vladati državi, česar pa nista vajena. Po ocenah političnega analitika Rosenda Frage je argentinska družba vladi poslala sporočilo, ki bi tako morala spremeniti svojo dosedanjo politiko.
2
