evropske volitve
Četrtek, 2. 5. 2019, 21.46
5 let, 7 mesecev
Na soočenju v Firencah poziv Evropejcem, naj gredo volit
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Vodilni predstavniki evropskih konservativcev, socialdemokratov, liberalcev in zelenih so danes v Firencah soočili mnenja o migracijah, socialnih in gospodarskih vprašanjih, podnebnih spremembah, varnosti in zunanji politiki. Rdeča nit dinamične in vsebinske razprave je bil poziv Evropejcem, naj gredo volit.
V Firencah so mnenja soočili vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber, vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans, eden od sedmih članov volilne ekipe liberalcev Guy Verhofstadt in ena od dveh vodilnih kandidatov Zelenih Ska Keller.
Poudarek na petih temah
V 90-minutnem soočenju "o stanju Unije", ki sta ga pripravila britanski časnik Financial Times (FT) in ustanova European University Institute, vodil pa ga je komentator FT Martin Sandbu, je bil poudarek na petih temah, ključnih za Evropejce: migracijah, socialnih in gospodarskih vprašanjih, podnebnih spremembah, varnosti in zunanji politiki.
Medtem ko je Timmermans opozarjal, da se je treba boriti za dušo Evrope, da je izzvana svoboda in da smo prvič v položaju, ko lahko EU tudi razpade, je Weber branil dediščino svoje politične družine, ki je že desetletja najmočnejša evropska sila, in poudarjal, da je treba obraniti "to najboljšo Evropo, ki smo jo kdaj imeli".
Verhofstadt je izstopal z nasprotovanjem sistemu spitzenkandidatov, češ da ni smiseln, če ni nadnacionalnih list, za kar si je prislužil ostre kritike sokandidatov. V petih letih naj bi namreč radikalno spremenil svoje stališče do koncepta vodilnih kandidatov.
V razpravi o migracijah se je moral Weber pričakovano braniti pred očitki na račun madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovega bratenja z vodjo italijanske Lige Matteom Salvinijem. Izpostavil je, da politika EPP ni politika Orbana, ki je suspendiran, in drugim očital, da imajo prav tako svoje problematične člane.
Glavni problem pri izboljšanju delovanja Unije so članice
Weber je sicer za učinkovitejše spoprijemanje z migracijami predlagal evropskega komisarja za Afriko, Verhofstadt bi okrepil zakonite migracije, Timmermans je opozoril, da je pošten azilni sistem vprašanje preživetja, Kellerjeva pa želi migracijsko politiko, osredotočeno na človeško življenje.
V razpravi o socialnih in gospodarskih vprašanjih se je Weber zavzel za zmanjšanje birokracije, Verhofstadt za enega evropskega digitalnega regulatorja, Timmermans pa za pošteno obdavčenje, pri čemer ga je Kellerjeva izzvala, ali se je o tem pogovarjal na obisku pri prijateljih na Malti.
Kellerjeva se je zavzela za socialno pravično podnebno ukrepanje, ki da je nauk gibanja rumenih jopičev. Verhofstadt želi ustrezne okoljske standarde v vseh trgovinskih sporazumih, Timmermans se zavzema za davek na izpuste CO2 na evropski ravni.
Udeleženci soočenja so se strinjali, da so pri prizadevanjih za izboljšanje delovanja Unije glavni problem članice. Verhofstadt bi ukinil odločanje s soglasjem. Weber bi ukinil soglasje v zunanji politiki. Kellerjeva želi več transparentnosti v Svetu, vedeti želi, kako glasujejo posamezne članice. Timmermans želi več transparentnosti tako v Svetu kot v Evropskem parlamentu.
Razprava potekala tudi o ustanovitvi evropske vojske
Weber in Verhofstadt želita evropski FBI. Weber želi evropsko kibernetsko brigado, Verhofstadt pa tudi evropsko vojsko - 20 tisoč evropskih vojakov do leta 2024. Timmermans svari pred prevelikimi obljubami, češ da evropske vojske nikakor ne bo v bližnji prihodnosti. Weber je pozval k novim sanjam. Kellerjeva podpira velike sanje, a dvomi o EU, ki v prvi vrsti sanja o vojski.
To je druga večja volilna razprava po ponedeljkovi v Maastrichtu, v kateri so poleg Timmermansa in Verhofstadta sodelovali še drugi vodilni kandidat Zelenih Bas Eickhout, vodilni kandidat zmernih evroskeptikov ECR Jan Zahradil in ena od dveh vodilnih kandidatov evropske levice Violeta Tomić, Weber pa je manjkal. Zadnje in največje soočenje bo 15. maja v Bruslju.
Namen teh soočenj je spodbuditi zanimanje za evropske volitve in okrepiti nizko volilno udeležbo. Vodilni kandidati se potegujejo za predsedniški položaj v Evropski komisiji, a sistem spitzenkandidatov je sporen. Enotnega mnenja o njem nimajo niti politične stranke štirih kandidatov, še zlasti pa nad njim niso navdušene članice Unije, ki dejansko odločijo o predsedniku komisije.
