Torek, 24. 9. 2024, 6.16
1 mesec, 3 tedne
Guterres: Stanje sveta je nevzdržno
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob začetku razprave svetovnih voditeljev 79. zasedanja Generalne skupščine ZN poudaril, da je stanje sveta danes nevzdržno. Izpostavil je tri glavne dejavnike nestabilnosti – nekaznovanost, neenakosti in nezanesljivost. Razmere v Gazi je označil za nočno moro in dejal, da Libanon ne sme postati nova Gaza. Ameriški predsednik Joe Biden pa je v svojem govoru poudaril, da so ljudje pomembnejši od ohranitve oblasti. Medtem je veleposlanik pri ZN Danny Danon dejal, da Izrael ne želi kopenske ofenzive na Libanon. Slovenski premier Robert Golob bo generalno skupščino ZN nagovoril v petek.
"Pol človeštva gre letos na volitve, ki bodo vplivale tudi na drugo polovico. Stanje sveta je nevzdržno in tako več ne moremo naprej. Problemi so rešljivi, vendar moramo zagotoviti mehanizme, ki jih bodo dejansko reševali. Vrh za prihodnost je bil prvi korak, vendar je pot naprej dolga," je v razpravi na sedežu ZN v New Yorku dejal generalni sekretar Antonio Guterres.
"Nekaznovanost je politično neubranljiva in moralno neznosna," je dejal in omenil, da lahko države napadajo druge in se jim nič ne zgodi. "To vidimo na Bližnjem vzhodu, v srcu Evrope, na Afriškem rogu in drugje. Vojna v Ukrajini se širi, ceno plačujejo civilisti in čas je za pravičen mir."
"Človeštvo si ne more privoščiti, da Libanon postane naslednja Gaza"
"Gaza je nenehna nočna mora, ki grozi celotni regiji," je še poudaril. Ob tem je s prstom pokazal na Libanon. "Človeštvo si ne more privoščiti, da Libanon postane naslednja Gaza," je posvaril. "Nič ne more opravičiti terorizma Hamasa 7. oktobra niti kolektivnega kaznovanja Palestincev," je ob ploskanju v dvorani Generalne skupščine še dejal Guterres.
Povedal je še, da tako hitrega uničevanja, kakršno se dogaja v Gazi, v svojem mandatu še ni videl, ampak ZN še naprej dostavljajo pomoč.
Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je bil v svojem nagovoru kritičen do ZN zaradi neukrepanja proti Izraelu. Guterrsu je povedal, da je to nesmiselno in nerazumljivo ter v luči spopadov med Izraelom in libanonskim Hezbolahom prvemu možu ZN izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi širjenja konflikta.
Guterrs je omenil tudi Sudan, kjer se dogaja grozljivo nasilje s posilstvi, humanitarna katastrofa raste skupaj z lakoto, svetovne sile pa ne posredujejo. Za konec nekaznovanosti je po njegovih besedah nujno spoštovanje Ustanovne listine ZN, odločitev mednarodnih sodišč in utrjevanje človekovih pravic povsod po svetu.
Pri neenakostih je izpostavil kršenje pravic žensk in deklet ter dejal, da so zlorabe in spolne diskriminacije najbolj očiten primer neenakosti po svetu. "Tudi v tej dvorani, kjer je kljub dolgim letom govorov danes prisotnih manj kot deset odstotkov voditeljic," je dejal. Ob tem je pozval k reformi Varnostnega sveta in mednarodnih finančnih ustanov, ki ne sledijo potrebam časa.
Svet se sooča z grožnjo obstoja
Svet se s podnebnimi spremembami in hitrim razvojem tehnologije, še posebej umetne inteligence, sooča z grožnjo obstoja, pa je izpostavil pri tretjem dejavniku nestabilnosti – nezanesljivosti. Podnebje po njegovih besedah dobesedno razpada zaradi velikih požarov, suš in poplav.
"To so človeške nesreče, ki jih poganjajo fosilna goriva, najbolj pa so prizadete revne države," je opozoril. Pozval je k odpravi subvencij za industrijo fosilnih goriv in uvedbo posebnega davka.
Umetna inteligenca kot dvojni blagoslov
Umetno inteligenco je označil za dvojni blagoslov, pri čemer ni jasno, ali bo dober ali slab. "Nas vodi v svet z več svobode ali v svet več spopadov? V svet boljše informiranosti ali svet lažje manipulacije?" je vprašal Guterres in pozval k nadaljevanju sodelovanja na tem področju s sprejemanjem ustreznih ukrepov.
Biden: Ljudje so pomembnejši od ohranitve oblasti
Ameriški predsednik Joe Biden je danes v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev v Generalni skupščini ZN poudaril, da so ljudje pomembnejši od ohranitve oblasti.
"Ne smemo pozabiti koga tu zastopamo. Ljudi. Čeprav imam rad svoje delo, imam državo raje. Ne smemo pozabiti, da so nekatere stvari pomembnejše kot ohranitev oblasti. To so vaši ljudje. Služimo ljudem, ne obratno," je dejal Biden v svojem domnevno zadnjem govoru pred GS ZN.
81-letni Biden je uvodoma dejal, da se je svet leta 1972, ko je bil izvoljen za senatorja, prav tako soočal s številnimi krizami. Hladna vojna ga je delila, Bližnji vzhod je bil pred vojno, ZDA so bile v vojni z Vietnamom, ljudje doma pa razdeljeni in jezni.
Danes ni veliko drugače, vendar pa je Biden poudaril, da ostaja optimist, ker je svet le šel naprej. ZDA in Vietnam sta prijateljski državi, hladna vojna se je končala, Izrael in Egipt sta sklenila mir.
"Stvari se lahko izboljšajo," je dejal Biden in med drugim omenil konec apartheida v Južni Afriki, kaznovanje Al Kaide za napad na ZDA ter kaznovanje Slobodana Miloševića za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Končanje vojne v Afganistanu pa je označil za pravilno odločitev, ki jo je spremljala tragedija samomorilskega bombnega napada.
"Seznam je dolg, ampak morda zato, ker sem toliko videl, ohranjam upanje"
Med trenutnimi krizami v svetu je Biden izpostavil Ukrajino, Gazo, Sudan, vojne, lakoto, surovost, podnebno krizo, grožnje demokraciji in napetosti v družbah. "Seznam je dolg, ampak morda zato, ker sem toliko videl, ohranjam upanje," je dejal.
"Ne smemo odnehati in ne bomo odnehali v podpori Ukrajini," je napovedal ob aplavzu prisotnih. Obljubil je nadaljevanje sodelovanja med ZDA in Kitajsko, ki jo je pohvalil za pomoč v boju roti sintetičnim mamilom, vendar zagotovil, da bodo ZDA ohranjale mir in svobodo v Južnem Pacifiku.
Vsaka država ima pravico, da zagotovi, da se ne ponovi napad, kakršen se je zgodil 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa pobili več kot 1200 ljudi in zajeli več kot 250 talcev, je dejal. "Družine talcev gredo skozi pekel, vendar tudi nedolžni civilisti v Gazi. Več tisoč pobitih Palestincev, ki niso želeli te vojnem, je poudaril. Ob tem je Izrael in Hamas pozval, naj sprejmeta predlog za mir in končata vojno v Gazi. Dejal je še, da vojna v Libanonu ni v nikogaršnjem interesu.
V nadaljevanju je naštel ukrepe njegove vlade v boju proti podnebnim spremembam, kot je financiranje za razvoj Afrike in držav v razvoju ter izrazil podporo reformam Varnostnega sveta ZN. ZDA predlagajo, da Afrika dobi dva stalna sedeža brez pravice do veta.
Najbolj dramatično pa je svaril pred neznanko umetne inteligence, ki bo spremenila način življenja ljudi, njihovega dela in vojskovanja. Pozdravil je resolucijo Generalne skupščine o umetni inteligenci, a dodal, da gre šele za vrh ledene gore in dejal, da morajo nove tehnologije ustrezati vrednotam človeštva.
Ob aplavzu je omenil svojo odločitev, da se odpove kandidaturi za drugi predsedniški mandat.
Erdogan: Ustavite Benjamina Netanjahuja in "njegovo morilsko mrežo"
V Gazi ne umirajo samo otroci, temveč tudi vrednote Združenih narodov, je danes Generalni skupščini ZN povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Kritičen je bil do Varnostnega sveta ZN, ki da spričo izraelskih zločinov ne ukrepa, Gazo pa je označil za največje pokopališče žensk in otrok na svetu.
"Resnica, vrednote, za katere Zahod trdi, da jih zagovarja, umirajo," je poudaril in zbrane retorično vprašal, ali prebivalci Gaze in zasedenega Zahodnega brega niso ljudje. Večkrat je ponovil, da je svet večji od petih stalnih članic tega organa, ki imajo pravico do veta, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Varnostni svet ZN, na kaj čakate, da preprečite genocid v Gazi in rečete 'stop' tej krutosti, temu barbarstvu," je vprašal in palestinsko enklavo označil za največje pokopališče žensk in otrok na svetu.
Mednarodno skupnost je pozval, naj ustavi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in "njegovo morilsko mrežo", ki da s svojimi dejanji v vojno vlečejo celotno regijo. "Treba je doseči takojšnjo in trajno prekinitev ognja, izvesti izmenjavo talcev in zapornikov ter v Gazo nemoteno in neprekinjeno dostavljati humanitarno pomoč," je še dejal Erdogan.
Izrael po besedah veleposlanika pri ZN ne želi kopenske ofenzive na Libanon
Izrael ne želi začeti kopenske ofenzive na Libanon, je danes dejal veleposlanik pri ZN Danny Danon v zvezi z napadi na šiitsko gibanje Hezbolah, ki so v svetu okrepili bojazen pred širšo vojno na Bližnjem vzhodu.
"V preteklosti smo že imeli izkušnje z Libanonom. Ne želimo začeti nikakršne kopenske ofenzive," je dejal Danon novinarjem v Združenih narodih. Poudaril je, da Izrael ne želi pošiljati svojih vojakov v tujino, da pa je odločen zaščititi izraelske civiliste.
"Raje imamo diplomatsko rešitev. Če ta ne deluje, uporabljamo druge metode, da drugi strani pokažemo, da mislimo resno," je še poudaril v izjavi ob robu splošne razprave Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Kaj bo sporočil Golob?
Po Bidnovem govoru so na vrsti predstavniki preostalih od skupaj 193 držav članic ZN. Slovenski premier Robert Golob bo generalno skupščino ZN nagovoril v petek.
Glavno sporočilo slovenskega premierja bo, da so vojne različne, ampak v vseh ljudje trpijo, zato morajo voditelji narediti vse, da dosežejo mir z diplomatskimi sredstvi.
Splošna razprava GS ZN, na kateri bo v petek govoril Golob, sicer poteka v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Izrael je namreč v ponedeljek izvedel obsežne napade na Libanon, v katerih je bilo ubitih 356 ljudi, več kot tisoč pa je ranjenih.
Več držav je izrazilo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti. Egipt je velesile in VS ZN pozval, naj nemudoma posredujejo in ustavijo nevarno izraelsko eskalacijo v Libanonu. Irak pa je zahteval nujno srečanje arabskih držav v GS ZN.