Množični eksodus kristjanov iz muslimanskega sveta

"Beg kristjanov iz regije je brez primere in vsako leto bolj množičen," je konec leta 2011 zapisala Ameriška komisija o mednarodnih verskih svoboščinah (USCIRF) ter dodala, da lahko za časa našega življenja kristjani povsem izginejo iz Iraka, Afganistana in Egipta, ta trend pa se pojavlja po celem Bližnjem vzhodu.

Novice, ki prihajajo iz islamskega sveta, podpirajo to ugotovitev. Irak je bil prvi indikator usode, ki čaka kristjane, ko se islamske sile enkrat osvobodijo primeža diktatorjev, je za Fox zapisal Raymond Ibrahim.

Leta 2003 je bilo v Iraku najmanj milijon kristjanov, dandanes jih je manj kot 400 tisoč, kar je posledica kampanje proti kristjanom, ki se je začela z ameriško okupacijo države, ko so bile zbombardirane številne krščanske cerkve, številni kristjani pa ubiti, mnogi tudi križani ali obglavljeni. Napad na cerkev v Bagdadu leta 2010, ko je umrlo 58 kristjanov, je bila le ena v nizu krvavih epizod.

Iraška vlada se mora otepati obtožb, da ni sprejela potrebnih ukrepov za zaščito kristjanov ali preganja tistih, ki jih napadajo. USCIRF opozarja, da so bile verske manjšine vedno pomemben del iraške družbe in jo držale skupaj, izginotje teh manjšin pa bi bilo velika težava.

Podoben vzorec se kaže v Siriji, kjer so kristjani dolga leta živeli v sožitju z vladajočo družino Al Asad. Kristjani na Bližnjem vzhodu kot verska manjšina nimajo veliko izbire kot da so se povezali z močnim voditeljem, ki jih je ščitil, je za Der Spiegel pojasnil eden od kristjanov v begunskem taborišču v Libanonu. Od začetka upora proti sekularnemu predsedniku Bašarju Al Asadu se uporniki v zadnjem času vedno bolj islamizirajo, v državo so prišli celo tuji islamistični borci, ki jim svetujejo. Salafisti so upornike nastrojili proti kristjanom, ki so želeli v sirskem konfliktu ostati nevtralni. Celotne regije in mesta, kjer so stoletja živeli kristjani, so sedaj prazni. Opozicija kristjane ugrablja, pleni in obglavlja, vse v skladu s pozivi mošej, da je sveta dolžnost pregnati kristjane.

Oktobra 2012 je bil umorjen zadnji kristjan v Homsu, ki je bil pred prihodom islamistov dom okoli 80 tisoč kristjanov. "Odšli smo, saj so nas želeli ubiti, ker smo kristjani. Naši sosedi so se obrnili proti nam. Na koncu smo zbežali preko balkonov. Nismo si niti upali na ulico pred našo hiši," je za The Independent povedala 18-letna sirska najstnica Noura Haddad. Kristjani, tako menijo islamski borci za svobodo, v novi Siriji nimajo kaj iskati.

Kmalu po arabski spomladi je svoje domove v Egiptu zapustilo okoli sto tisoč koptskih kristjanov. Septembra 2012 so majhno krščansko skupnost na Sinaju napadli in izselili z Al Kaido povezani muslimani. Vendar se je koptska ortodoksna cerkev pritoževala zaradi ponavljajočih se primerov preganjanja koptov z njihovih domov, ali s silo ali pa z grožnjo.

Kristjani pa ne bežijo le iz arabskega sveta, temveč tudi iz afriških in evropskih držav z večinsko muslimanskim prebivalstvom.

Iz Malija je po islamskem državnem udaru leta 2012 pobegnilo več kot 200 tisoč kristjanov. Na severu, kjer so uporniki nameravali ustanoviti islamsko državo, so hodili od vrat do vrat in v hišah iskali morebitne kristjane. Cerkve in drugo krščansko lastnino so izropali in uničili, ljudi pa mučili, da bi razkrili krščanske sorodnike. Najmanj en pastor je bil obglavljen.

Na tisoče kristjanov v Etiopiji je moralo zbežati s svoji domov, ker so muslimanski ekstremisti zažgali okoli 50 cerkva in ducat krščanskih domov, ko je bil neki kristjan obtožen, da je oskrunil koran.V Slonokoščeni obali, kjer so kristjane dobesedno križali, so islamski uporniki pobili na stotine, z domov pa pregnali na deset tisoče kristjanov. V Libiji so islamski uporniki več krščanskih verskih redov, ki od leta 1921 skrbijo za bolne in potrebne pomoči, prisilili k begu.

Kristjani zaradi naraščajoče diskriminacije in islamizacije odhajajo tudi iz Bosne in Hercegovine, kjer jih živi še okoli 440 tisoč, pol manj kot pred vojno. V Sarajevu je bil zgrajen ducat mošej, za krščanske cerkve pa ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje. Oblasti kljub odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice še vedno niso vrnile na stotine nacionaliziranih cerkvenih nepremičnin.

"Po vsem islamskem svetu – v državah, ki si ne delijo rase, jezika, kulture ali gospodarstva, delijo si le islam – kristjane preganjajo in so že skoraj izginili. To je pravi obraz preporoda ekstremnega islamizma," trdi Raymond Ibrahim, avtor knjige Ponovno križani: Razkrivanje nove vojne islama proti kristjanom.