Petek, 29. 10. 2021, 22.05
3 leta
Kdo je politik, ki je rešil to žensko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,38
5
Levica, ki ji od letos sopredseduje 40-letna Janine Wissler, je bila na letošnjih nemških zveznih volitvah postranska žrtev vzpona SPD in Zelenih.
Največja poraženka letošnjih nemških zveznih parlamentarnih volitev je zagotovo stranka Levica. V bundestag se je tej najbolj levi nemški parlamentarni stranki uspelo uvrstiti skorajda dobesedno skozi šivankino uho. Rešilna bilka za stranko je bil njihov kandidat v Leipzigu.
Pred nemškimi parlamentarnimi volitvami so številni ugibali, ali bodo morda v Nemčiji po volitvah oblikovali t. i. rdeče-rdeče-zelene koalicije med SPD, Levico in Zelenimi. Da te stranke skupaj verjetno ne bodo imele dovolj sedežev za oblikovanje vlade, so napovedovale že zadnje javnomnenjske ankete pred volitvami.
Konec sanj o rdeči-rdeči-zeleni koaliciji
Da je ta koalicija praktično nemogoča, pa se je dokončno videlo po prvih izidih vzporednih volitev po zaprtju volišč. Vprašanje je tudi, ali bi se oblikovala leva koalicija med SPD, Levico in Zelenimi, če bi imele te stranke dovolj sedežev.
Spomnimo se, da so imele te stranke za rdeče-rdeče-zeleno koalicijo dovolj sedežev že po volitvah leta 2013, pa so potem na koncu oblikovali veliko koalicijo med CDU/CSU in SPD.
Hladna prha za Levico
Vsekakor so bile letošnje volitve hladna prha za Levico. Tej stranki namreč ni uspelo preseči petodstotnega pragu (dobila je le 4,9 odstotka glasov). Da ima v novem, 736-članskem bundestagu kljub vsemu 39 poslancev, je posledica nemške volilne zakonodaje, ki določa, da za stranko, ki dobi vsaj tri neposredne mandate, petodstotni prag ne velja.
V primerjavi z volitvami leta 2017 je Levica letos svoj izid skoraj razpolovila. Leta 2017, ko sta bila vodilna kandidata Levice Dietmar Bartsch in Wagenknechtova, je stranka dobila 9,2 odstotka glasov. Letos je namesto Wagenknechtove vodilna kandidatka poleg Bartscha (levo) postala Wisslerjeva. Dobila sta 4,9 odstotka glasov.
Levica je dobila ravno tri neposredne mandate: dva v Berlinu in enega v Leipzigu. Če bi dobila le dva neposredna mandata ali enega, bi stranka v bundestagu imela samo dva poslanca oziroma enega. To se je Levici oziroma njeni predhodnici Stranki demokratičnega socializma (PDS) enkrat že zgodilo.
PDS pod volilnim pragom
Po volitvah leta 2002 je imela PDS v bundestagu samo dva poslanca (na volitvah je dobila štiri odstotke glasov). Petodstotnega pragu na zvezni ravni pa PDS ni uspelo preskočiti še v letih 1994 in 1990.
Po volitvah leta 1990, na katerih je dobila 2,4 odstotka glasov, je imela PDS v bundestagu 17 sedežev, čeprav je dobila le en neposredni mandat. Na teh volitvah, ki so bile prve volitve v združeni Nemčiji, je namreč veljalo pravilo, da mora stranka preseči petodstotni volilni prag, ali na ozemlju nekdanje Zahodne ali nekdanje Vzhodne Nemčije.
PDS, ki je bila naslednica nekdanje vzhodnonemške komunistične partije, je tako dobila več kot pet odstotkov na ozemlju nekdanje Vzhodne Nemčije. Po volitvah leta 1994, na katerih je dobila 4,4 odstotka glasov, pa je imela v bundestagu 30 poslancev, saj je imela štiri neposredne mandate.
Volilni uspehi Levice
Leta 2007 so se PDS in pripadniki nekdanjega levega krila SPD združili v Levico (nem. Die Linke). Ta se je precej zajedla v volilno telo SPD. Če so leta 2005 nemški socialdemokrati dobili 34,2 odstotka glasov, so jih leta 2009 samo še 23 odstotkov.
Levica je stranka, ki ima svojo volilno bazo predvsem na vzhodu Nemčije. Glede na to, da ima delno korenine tudi v vzhodnonemški komunistični partiji, ta podatek ni preveč presenetljiv. Zaradi njene komunistične predzgodovine Levica ni preveč zaželen koalicijski partner za stranke desno od sredine. Kljub temu ni takšna črna ovca nemške strankarske politike, kot je AfD, ki se je izogibajo vse stranke v nemškem bundestagu. Levica tako v koaliciji s SPD in Zelenimi na deželni ravni vlada v Turingiji in Bremnu. Levica bo morda skupaj s SPD vladala tudi v Mecklenburgu-Predpomorjanskem. Na fotografiji: socialdemokratska ministrska predsednica v Mecklenburgu-Predpomorjanskem Manuela Schwesig (desno) in vodja poslancev Levice v deželnem zboru Simone Oldenburg.
Na drugi strani je Levica leta 2005 dobila kar 11,9 odstotka glasov. Drugi najboljši izid je stranka dosegla leta 2017, ko sta bila vodilna kandidata stranke Sahra Wagenknecht in Dietmar Bartsch – 9,2 odstotka.
Wagenknechtova proti levičarjem življenjskega sloga
Wagenknechtova je bila v zadnjih letih, predvsem zaradi njenega nasprotovanja politiki odprtih mej, v hudih sporih z večino vodstva Levice. Novembra 2019 je, uradno zaradi izgorelosti, odstopila kot sovoditeljica poslanske skupine.
Aprila letos je Wagenknechtova izdala knjigo Die Sebstgerechten (sl. Samopravičniki), ki je neke vrste obračun s stranko Levica. T. i. levičarjem življenjskega sloga, kakor je poimenovala večino vodstva Levice, je med drugim očitala odtujenost od delavcev in socialnih vprašanj.
Zahteve po izključitvi Wagenknechtove
Kot piše nemški Die Welt, nasprotniki Wagenknechtove v Levici zavračajo njene kritike, da se ne zavzemajo več za socialna vprašanja. Številni v Levici, na primer strankini poslanci, ki imajo priseljenske korenine, tudi zahtevajo odločno ograditev stranke od Wagenknechtove.
Sahra Wagenknecht, ki je nemško-iranskega rodu, Levici med drugim očita, da je postala bolj zelena od Zelenih. To naj bi bil tudi eden od razlogov za neuspeh Levice.
Wagenknechtova je še vedno članica stranke. Na listi Levice je tudi kandidirala v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in se znova uvrstila v bundestag. Nekateri člani stranke so sicer pred meseci celo zahtevali njeno izključitev iz Levice.
Podporniki Wagenknechtove zahtevajo novo stranko
Pristojni odbor Levice v Severnem Porenju-Vestfaliji je v začetku letošnjega septembra zahtevo po izključitvi zavrnil, a obenem v pisni obrazložitvi svoje odločitve, ki je bila objavljena po volitvah, zapisal, da je Wagenknechtova stranki povzročila veliko škodo. Očitajo ji tudi konservativna in desnopopulistična stališča.
Na drugi strani njeni podporniki Wagenknechtovo pozivajo, naj ustanovi svojo stranko. Podpornike ima tudi v nekaterih poslancih Levice v novem sklicu bundestaga. Nekateri pa skušajo oba tabora pomiriti in spraviti med seboj. Med njimi je tudi Sören Pellmann iz Leipziga.
Kako je Pellmann rešil Levico
Prav Pellmann je najbolj zaslužen, da ima Levica v novem sklicu 39 poslancev in ne samo dva. V svojem volilnem okraju Leipzig II je zmagal v boju za neposredni mandat – dobil je skoraj 23 odstotkov glasov.
Sören Pellmann iz Leipziga je z zmago v svojem volilnem okraju preprečil, da bi imela Levica v novem sklicu bundestaga samo dva poslanca. Poleg Pellmanna sta neposredna mandata Levici priborila Gregor Gysi in Gesine Lötzsch. Oba sta kandidirala v Berlinu.
Da je Pellmann osebno precej bolj priljubljen kot stranka, se je pokazalo pri glasovanju s t. i. drugim glasom, ko je Levica v volilnem okraju Leizpig II dobila manj glasov. S prvim glasom nemški volivci po večinskem volilnem sistemu podelijo neposredni mandat posameznemu kandidatu, z drugim pa po proporcionalnem volilnem sistemu glasujejo za stranko.
Navdušena Wisslerjeva
Po volitvah, ko je postala jasno, da je prav Pellmann rešil Levico, ga je po telefonu poklicala Janine Wissler (uradno je njen priimek Wißler, a iz praktičnih razlogov namesto ß piše dva s-ja, op. p.), sovoditeljica Levice in poleg Bartscha vodilna kandidatka stranke na letošnjih volitvah.
"Rešil si naše zadnjice!" mu je po pisanju Die Welta navdušeno sporočila Wisslerjeva. Prav po zaslugi treh neposrednih mandatov bo Wisslerjeva, ki prihaja iz zvezne dežele Hessen, prvič postala poslanka v zveznem parlamentu.
5