Ponedeljek, 12. 1. 2015, 11.26
9 let
Kdo je nova predsednica Hrvaške

Prva predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović ima dolgo biografijo in neuradno velja za eno najboljših hrvaških diplomatk. Nekdanja ministrica za zunanje zadeve, veleposlanica Hrvaške v ZDA, pomočnica glavnega tajnika Nata za javno diplomacijo je ambiciozna in karieri predana ženska.
Njeno nono pa je pred ustrelitvijo v tržaškem taborišču rešil duhovnik. "Po vojni so hitro dojeli, da so antifašistično gibanje prevzeli komunisti. Bili so nasprotniki komunizma, bili so verniki. Nona in nono sta se z menoj pogovarjala o hrvaški zgodovini, o življenju in me tako vzgojila," je dejala.
V otroštvu je s fanti igrala nogomet in prva štiri leta vsako dan je do šole in nazaj pešačila tri kilometre. Rada je bila v gozdu, še posebej z očetom, ki je bil lovec. "Oče pred menoj nikoli ni ustrelil živali," je poudarila. Jo je pa pozneje naučil streljati.
Zadnji letnik gimnazije je končala v Ameriki, kamor je šla na izmenjavo. Los Alamos ima še vedno v lepem spominu, prav tako se je tam navdušila nad španščino, ki jo je pozneje študirala v Zagrebu. Kot razlog za ta študij pa je navedla tudi, da si je želela delati v Združenih narodih in španščina je eden od uradnih jezikov te organizacije.
Ko je bil leta 1991 njen profesor s filozofske fakultete imenovan za ministra za znanost, ji je ponudil, da bi na ministrstvu delala kot tajnica mednarodnega oddelka. Tako se je začela njena diplomatska kariera. Bila je ambiciozna in marljiva, zaradi znanja jezikov je sodelovala pri mednarodnih srečanjih in kmalu je postala svetovalka.
Preselila se je na zunanje ministrstvo, kamor jo je leta 1993 povabil Ivo Sanader, ko je postal namestnik zunanjega ministra. Kot pravi, je delala neprestano, v pisarni je imela celo rezervno obleko in čevlje, če bi morala tam prespati. Delala je zabeležke srečanj s tujimi diplomati, ki jih je nato prebiral tedanji predsednik Hrvaške Franjo Tuđman. Menda je v poročilih opisovala tudi telesno govorico diplomatov.
Po vrnitvi na Hrvaško je zaprosila za Fulbrightovo štipendijo, a se je leta 2003 raje odločila za kandidiranje na volitvah v sabor. Bila je izbrana za poslanko, pozneje pa so jo imenovali za ministrico za evropsko integracijo. Tedaj je imela šestmesečnega otroka in, kot pravi, je bilo to zelo stresno, a je hotela v svet poslati sliko Hrvaške, kjer ima ženska lahko kariero in materinstvo. Menda so bile kolegice v Evropi navdušene nad tem, da je s seboj na sestanke jemala tudi hči, ki jo je v odmorih dojila.
Vodila je hrvaška pogajanja z Evropsko skupnostjo, dokler je leta 2007 Ivo Sanader ni zamenjal. Menda zato, ker naj bi se bal močnih ljudi okoli sebe, rumeni mediji pa so pisali tudi o strašnem ljubosumju Sanaderjeve žene na uspešno plavolasko.
Prijavil jo je šef varovanja na ambasadi, ki je sledil možu in ga snemal iz maščevanja, ker mu veleposlanica ni želela podaljšati mandata.
Afera se je končala tako, da so odpustili človeka, ki je nepravilnost prijavil. Pozneje so v preiskavi ugotovili, da je njen mož res nepooblaščeno uporabljal službeni avtomobil in z njim naredil 50 tisoč kilometrov. To je bilo tudi edinkrat, da je njen mož stopil iz njene sence. Čeprav naj bi imel tak vpliv na njeno življenje, je bil vedno v ozadju, skrbel za otroke in, kot je dejala tašča, redno kuhal.