Petek, 6. 10. 2023, 6.52
1 leto, 1 mesec
Nobelova nagrada za mir iranski borki za pravice žensk Narges Mohamadi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
V izjavi za novinarje po objavi imena dobitnice je predsednica norveškega odbora pozvala tudi k izpustitvi Narges Mohamadi.
Nobelovo nagrado za mir letos prejme zaprta iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi za "svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu", je v Oslu danes sporočil norveški Nobelov odbor. Mohamadi je svoje življenje posvetila obrambi človekovih pravic v Iranu, med drugim z zavzemanjem za odpravo obvezne nošnje hidžaba za ženske in smrtne kazni.
A Historic and Profound Moment for Iran's Fight for Freedom: The Distinguished 2023 Nobel Peace Prize awarded to Narges Mohammadi, Iranian human rights activist, for her unwavering dedication to fighting for human rights and women's rights over the past three decades. pic.twitter.com/bMFEdRZRZl
— Narges Mohamadi (@freenargesmhmd) October 6, 2023
Enainpetdesetletna aktivistka in novinarka Narges Mohamadi, ki v Iranu prestaja večletno zaporno kazen, je bila nagrajena za "svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu in za svoj boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse", je dejala predsednica norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen.
Svoj govor ob razglasitvi letošnje dobitnice je predsednica norveškega odbora začela z besedami v farsiju: "Ženske, življenje, svoboda." To je bilo geslo protivladnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila smrt mlade Kurdinje Mahse Amini pred več kot letom dni v pridržanju moralne policije. Ta jo je aretirala zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamskega naglavnega pokrivala hidžab.
Mohamadijeva je bila v zadnjih dveh desetletjih že večkrat zaprta zaradi svoje kampanje proti obvezni nošnji hidžaba v Iranu in smrtni kazni.
"Njen pogumen boj je imel visoko osebno ceno. Skupno jo je režim aretiral 13-krat in petkrat obsodil na skupno 31 let zapora in 154 udarcev z bičem," je dejala Reiss-Andersenova.
Mohamadi je podpredsednica Centra za zagovornike človekovih pravic, ki ga je ustanovila iranska odvetnica za človekove pravice Širin Ebadi, prav tako Nobelova nagrajenka za mir leta 2003, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednica odbora pozvala k izpustitvi Nobelove nagrajenke
Nagrada je tudi priznanje več sto tisoč ljudem, ki so protestirali proti diskriminaciji in zatiranju žensk v Iranu, je še dejala Reiss-Andersenova. "Samo s sprejetjem enakih pravic za vse lahko svet doseže bratstvo med narodi, ki ga je (ustanovitelj nagrade) Alfred Nobel želel spodbujati," je dodala.
V izjavi za novinarje po objavi imena dobitnice je predsednica norveškega odbora pozvala tudi k izpustitvi Narges Mohamadi. "Če se bodo iranske oblasti pravilno odločile, jo bodo izpustile. Tako bo lahko navzoča na decembrski podelitvi, da osebno prejme to nagrado," je po poročanju AFP dejala Reiss-Andersenova.
Nobelova nagrada za mir velja za najprestižnejšo, lani pa so jo prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki in organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije ter Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine.
Med nominiranci tudi Zelenski
Seznam kandidatov je sicer tajen, vendar pa je bilo znano, da je med nominiranci za nagrado za mir 351 posameznikov in organizacij, kar je drugo največje število kandidatov v zgodovini.
Med nominiranci je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Nekateri pa so že prej kot možne dobitnice videli prav iranske aktivistke za pravice žensk.
Letošnji teden Nobelovih nagrad se je sicer začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajenca za medicino, končal pa se bo prihodnji ponedeljek z razglasitvijo prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo.
Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije.
