Četrtek, 12. 10. 2017, 4.50
7 let, 2 meseca
Kdo bo po srditem boju zavladal Avstriji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,78
11
Avstrijo 15. oktobra čakajo predčasne parlamentarne volitve. Za zdaj najbolje kaže mlademu Sebastianu Kurzu. Med njegovimi tekmeci je tudi v Sloveniji rojeni komunist.
Po zadnjih anketah ima največ možnosti za zmago Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) oziroma Lista Sebastiana Kurza – Nova Avstrijska ljudska stranka. Ankete so ji namerile od 33 do 34 odstotkov.
- Umazana predvolilna vojna z lažnimi Facebook stranmi
- Ali Evropa z novimi obrazi posnema Slovenijo?
- Zakaj je Trumpova revolucija v Evropi spodletela
Srdit boj za drugo mesto
Srdit boj za drugo mesto poteka med socialdemokratsko stranko (SPÖ) in svobodnjaki (FPÖ). Prvi ankete pripisujejo med 22 in 27 odstotki, drugi med 25 in 27 odstotki.
Daleč zadaj so druge stranke: Zelenim so ankete namerile od štiri do šest odstotkov, prav tako liberalni stranki Neos. Štiriodstotni parlamentarni prag naj bi prestopila še Lista Petra Pilza, ki jo vodi nekdanji član Zelenih Peter Pilz.
Konservativci Sebastiana Kurza in socialdemokrati Christiana Kerna so se zapletli v umazano predvolilno tekmo. Tako stranki drug drugo obtožujeta, da stoji v ozadju lažnih Facebook strani, ki so bile namenjene za načrtno blatenje Kurza.
Kanclerski kandidat tudi Slovenec
Preostale stranke nimajo realnih možnosti za preboj v 183-članski Državni svet (Nationalrat), ki poleg Zveznega sveta sestavlja avstrijski parlament. Slabo kaže tudi Komunistični partiji Avstrije, katere kanclerski kandidat je koroški Slovenec Mirko Messner (njegovo polno ime je Štefan Miroslav Messner). Na volitvah leta 2013 so komunisti dobili dober odstotek glasov.
Mirko Messner se je rodil leta 1948 v Slovenj Gradcu, njegov oče pa je znani koroški pisatelj Janko Messner. Ta je po drugi svetovni vojni živel v Sloveniji, leta 1955 pa se je z družino, menda zaradi težav z Udbo, odselil nazaj na rodno avstrijsko Koroško.
Leta 2013 je zmagal socialdemokrat Faymann
Na zadnjih volitvah leta 2013 so zmagali socialdemokrati, ki jih je takrat vodil Werner Faymann. Ta je potem skupaj z drugouvrščeno Avstrijsko ljudsko stranko sestavil veliko koalicijo.
V zadnjih letih je naša severna soseda doživela (ponovni) vzpon svobodnjakov, ki jih vodi Heinz-Christian Strache. Ti so se na valovih nezadovoljstva velikega števila Avstrijcev zaradi priseljevanja tujcev na javnomnenjskih anketah zavihteli na prvo mesto.
Svobodnjak Norbert Hofer bi zaradi nezadovoljstva volivcev nad vladajočo rdeče-črno veliko koalicijo skorajda postal predsednik Avstrije.
Svobodnjak Hofer bi kmalu postal predsednik
Lani se je kandidatu svobodnjakov Norbertu Hoferju uspelo celo prebiti v drugi krog avstrijskih predsedniških volitev. V drugem krogu je potem – dvakrat (maja in decembra) – tesno izgubil proti nekdanjemu predsedniku Zelenih Alexandru van der Bellnu, ki so ga v drugem krogu podprle skoraj vse stranke.
Veter v jadra svobodnjakom, ki bi Hoferja skoraj pripeljala v palačo Hofburg, je bila odločitev nemške kanclerke Angele Merkel iz jeseni 2015 o odprtju nemške meje za migrante in begunce, še zlasti zato, ker je Merklovi sprva trdno ob strani stal tudi avstrijski kancler Faymann.
Menjava na vrhu vlade pred drugim krogom predsedniških volitev
A polom Ljudske stranke in socialdemokratov v prvem krogu predsedniških volitev konec lanskega aprila je bilo svojevrstno svarilo obema vladajočima strankama. Tako je še pred drugim krogom predsedniških volitev Faymann odstopil s položaja kanclerja. Na čelu stranke in vlade ga je zamenjal Christian Kern.
Werner Faymann je odletel po polomu socialdemokratskega predsedniškega kandidata Rudolfa Hundstorferja v prvem krogu avstrijskih predsedniških volitev.
Avstrijska vlada se je potem odmaknila od Merklove iz začela izvajati strožjo priseljevalno politiko, da bi preprečila odtekanje glasov k svobodnjakom. V boju za volilne glasove je vladajoča koalicija pred dnevi tudi prepovedala nošenje burk in nikabov v javnosti.
Svobodnjaki najbolj priljubljeni do maja letos
Svobodnjaki, ki se po novem razglašajo za domovinsko socialno stranko, so na javnomnenjskih anketah vodili vse do letošnje pomladi. Preobrat se je zgodil letos maja, ko je po drugem krogu francoskih predsedniških volitvah, na katerih je zmagal novi obraz, mladi Emmanuel Macron, s položaja predsednika ÖVP odstopil Reinhold Mitterlehner.
Na čelo stranke se je zavihtel mladi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki je skušal izkoristiti Macronov učinek tudi v Avstriji. Tako je razdrl koalicijo s socialdemokrati, kar je pomenilo, da Avstrijce čakajo predčasne volitve. Redne volitve bi bile šele jeseni prihodnje leto.
Bo Kurz postal avstrijski Macron?
Kot kaže, se je 31-letnemu Kurzu taktika obrestovala, saj se je Avstrijska ljudska stranka v anketah kmalu zavihtela na prvo mesto in to mesto zadržala vse do volitev.
11