Ponedeljek, 17. 4. 2023, 13.40
1 leto, 8 mesecev
Katoličani v Avstriji v vrstah za tetovaže
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,07
14
Verniki so lahko izbirali med vrsto krščanskih motivov, med katerimi so različne podobe križa in ribe. (Fotografija je simbolična.)
Skupina Quo Vadis, ki predstavlja avstrijske katoliške redovnike in redovnice, je pretekli konec tedna na Dunaju priredila brezplačno tetoviranje, s katerim se je želela približati vernikom. Zanimanje katoličanov za tetovažo katerega od krščanskih simbolov je bilo veliko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah organizatorjev je zanimanje za prvo tetoviranje blizu znamenite dunajske katedrale svetega Štefana izrazilo več sto ljudi, med katerimi so izbrali več deset srečnežev, ki so dobili brezplačno versko tetovažo.
Na predvečer tetoviranja so pri maši blagoslovili nemškega mojstra tetovaž, igle za tetoviranje in vse, ki so se želeli tetovirati. Verniki so lahko izbirali med vrsto krščanskih motivov, med katerimi so različne podobe križa in ribe.
Organizacija poskušala tako privabiti vernike
Avstrijka Ursula Noe-Nordberg si je na zapestje dala vtetovirati majhen križ. "To bo presenečenje za mojo družino," je za AFP dejala mati petih otrok, ob tem pa dodala, da jo bo tetovaža spominjala na njene vnuke, ki so prav tako tetovirani.
"Za Cerkev je pomembno, da preuči, kako ljudje izražajo svojo pobožnost, tudi na svojem telesu," je dejal direktor organizacije Quo Vadis Christopher Paul Campbell.
Organizacija je tako poskušala privabiti vernike, katerih število v Avstriji upada. V državi je med okoli devetimi milijoni prebivalcev približno polovica katoličanov, lani pa jih je iz Cerkve izstopilo skoraj 91 tisoč, kar je rekord.
Pobudniki deležni tudi kritik
Pobuda je sprožila tudi kritike. Nekateri verjamejo, da gre pri tetoviranju za satanizem, čeprav je praksa tetoviranja stigem ali znamenj romarjem stara že več stoletij. Tetovirane so bile celo slavne Avstrijke, med njimi avstrijska cesarica Sisi v 19. stoletju. "Deležen sem bil kritike, da smo Cerkev spremenili v diskoteko. Rekel sem: v redu, potem sem jaz didžej," je dejal pater Sandesh Manuel.
14