Karadžić v četrtek prvič pred sodiščem v Haagu; v Beogradu 80 ranjenih

Bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžić se bo v četrtek ob 16. uri lahko izrekel o krivdi po 11 točkah obtožnice. O krivdi se mu ne bo treba takoj izreči, ampak se bo lahko odločil za 30-dnevni odlog. Za prvi nastop pred sodiščem mu bo sodišče odredilo zastopnika po uradni dolžnosti, če sam ne bo izbral odvetnika, registriranega na sodišču. V četrtek bo prvič nastopil pred haaškim sodnikom Alphonsom Orieom. Ranjenih 54 policistov in 26 civilistov Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih policije z več kot sto udeleženci zborovanja v podporo v torek zvečer v središču Beograda ranjenih 80 ljudi, od tega 54 policistov in 26 civilistov. Ranjena sta bila tudi dva novinarja, gmotna škoda pa znaša okoli 39.000 evrov, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

Na "vsesrbskem zborovanju" proti Tadiću Na protestih, ki jih je na Trgu republike pripravila Srbska radikalna stranka, se je zbralo več kot 15.000 ljudi, ki so na tem "vsesrbskem zborovanju" izražali tudi nasprotovanje politiki srbskega predsednika Borisa Tadića.

S kamenjem in petardami nad policiste Ob koncu protestov je okoli 100 do 200 huliganov, večina med njimi vinjenih najstnikov, na eni od ulic, ki je vodila na trg, začelo kamenjati in s petardami obmetavati policiste, čeprav jih je proti tovrstnemu početju pozival tudi vodja srbskih radikalcev Tomislav Nikolić. Policija je na napade odgovorila s solzivcem in gumijevkami. Po podatkih Bete, ki jih je dobila od bolnišničnih virov v mestu, je bilo pri tem ranjenih 80 ljudi.

Srbska tiskovna agencioja protestira pri ministru Med ranjenimi sta bila tudi novinar Bete Miloš Djorelijevski in snemalec španske televizije. Zaradi svojega novinarja je Beta danes že naslovila oster protest na notranjega ministra Ivico Dačića, saj naj bi novinarja med posredovanjem proti nasilnim protestnikom ranila policija, čeprav jih je večkrat opozoril, da je novinar. Agencija od ministra zahteva uvedbo postopka proti odgovornim, saj so novinarja policisti večkrat udarili z gumijevkami po glavi in telesu, kljub temu da se je identificiral in je skupaj z drugimi novinarji mirno opazoval dogajanje. Policisti so po navedbah Bete napadli tudi druge novinarje.

Od radikalne stranke zahtevajo opravičilo Preiskavo je od ministra Dačića danes zahtevalo tudi Društvo novinarjev Srbije, ki je ostro obsodilo napad na novinarja Bete. Zahtevalo je tudi, da najdejo napadalce na španskega snemalca Oskarja Martineza. Od radikalne stranke, ki je organizirala zborovanje, pa so zahtevali, da se opraviči novinarjem, saj jim je obljubila varnost.

Minister za človekove pravice in pravice manjšin Svetozar Čiplić je po teh dogodkih ocenil, da bi moral parlament čimprej sprejeti zakon, s katerim bi bili novinarji deležni posebne zaščite in bi dobili status uradnih oseb.

Nikolić: Za nerede je odgovoren Tadić Namestnik predsednika Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić je danes obtožil srbskega predsednika Tadića, da je odgovoren za torkove nerede. "Boris Tadić je osebno izzval in organiziral vse, kar je bilo slabega na mitingu. Načrt je bil zločinski. Opominjam ga, naj ne vodi Srbije v vojno," je dejal na novinarski konferenci.

"Nerede je izzvala policija" Po njegovih besedah je nerede izzvala policija zaradi zaščite direktorja srbske javne televizije RTS Aleksandra Tijanića, ker so protestniki po koncu shoda na Trgu republike načrtovali sprehod do televizije. "Želel je tudi enkrat za vselej razčistiti s SRS," je še obtožil Tadića in zatrdil, da mu to ne bo nikoli uspelo. Dejal je še, da so bili med neredi ranjeni tudi člani radikalne stranke, ki naj bi danes odločila, ali bodo nadaljevali z vsakodnevnimi protesti v Beogradu proti prijetju Karadžića, ki so jih pripravljali od njegove aretacije 21. julija.

Tadićeva stranka je odgovornost za nasilje danes že pripisala organizatorjem, radikalni stranki. Iz državnega tožilstva pa so sporočili, da bodo sprožili postopke proti vpletenim v nerede.

Škode za 39.000 evrov Po podatkih mestnih oblasti je v neredih nastala škoda v višini več kot treh milijonov dinarjev (okoli 39.000 evrov). Uničeni ali poškodovani so bili številni smetnjaki, pet semaforjev, prometni znaki. Razbita so bila izložbena okna več trgovin in bank, poroča Beta.

Silajdžić: Zdaj mora biti odpravljena Repubilka srbska Predsedujoči predsedstvu BiH Haris Silajdžić je pozdravil izročitev Karadžića. Ob tem je menil, da bi moral biti odpravljen tudi njegov projekt, Republika srbska, ki še vedno obstaja, da bi bilo zadoščeno pravici.

"Ne moremo dovoliti, da bi bila to predstava enega človeka" Silajdžić je izrazil upanje, da bo sojenje Karadžiću, ki je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, osvetlilo in prineslo nove dokaze ter ugotovilo odgovornosti za dogajanje med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. "V BiH je 50 odstotkov prebivalcev razseljenih ali ne živi na svojih domovih. 100.000 ljudi je bilo ubitih, zato ne moremo dovoliti, da bi bila to predstava enega človeka," je dejal bošnjaški član predsedstva.

"Struktura BiH nagrajuje genocid" Silajdžić je podobno dejal že v torek za britanski BBC. "V središču pozornosti ne bi smeli biti zločinci, ampak zločin. Očitno je, da je Karadžić ujet, ne pa tudi njegov projekt, ki nemoteno napreduje in naprej živi v BiH," je dejal glede Republike srbske, katere prvi predsednik je bil Karadžić. Struktura BiH je danes taka, da "pravzaprav nagrajuje agresijo in genocid, etnično čiščenje," je še dejal Silajdžić in pristavil, da so bošnjaške oblasti v BiH leta 1995 podpisale Daytonski mirovni sporazum "pod grožnjami" in da ni bil uresničen.

Dodik: Do odločitve prek referenduma Silajdžić je sicer doslej že večkrat obtožil Republiko srbsko, da je nastala na genocidu, to pa je večkrat ponovil z nekaterimi drugimi bošnjaškimi politiki v dneh po aretaciji Karadžića 21. julija v Beogradu. Premier Republike srbske Milorad Dodik se je na to že večkrat odzval z opozorili, da bi lahko prišlo do končne razdelitve države na podlagi referenduma v Republiki srbski.

SDS: Bosanski politiki so se odločili za negativno pot Na Silajdžićeve izjave za BBC se je danes odzvala tudi Srbska demokratska stranka, ki jo je pred 18 leti ustanovil Karadžić, in pozvala vse dejavnike v Republiki srbski, naj se enotno odzovejo na "poskuse rušenja Daytonskega sporazuma in Republike srbske".

Za francosko tiskovno agencijo AFP pa so v uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Miroslava Lajčaka izrazili razočaranje nad političnimi spletkami v BiH po aretaciji Karadžića. "Bosanski politiki niso pokazali dobre volje, ki bi bila potrebna, da bi bil ta dogodek dobra novica. Namesto tega so se odločili za negativno pot," je po današnjem poročanju AFP dejal Lajčakov tiskovni predstavnik Oleg Milišić. "Kar pričakujemo, je večje osredotočanje na gradnjo evropske prihodnosti države," je dodal.

Obtožen genocida Karadžić je po individualni in poveljniški odgovornosti obtožen za sodelovanje v genocidu in za genocid v Srebrenici julija leta 1995, kjer je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov, in drugod v BiH. Obtožen je za zločine proti človečnosti, vojne zločine in kršitve Ženevskih konvencij med vojno v BiH med letom 1992 in 1995. Odgovarjati bo tako moral tudi za srbsko obleganje Sarajeva, ki je v več kot treh letih zahtevalo 10.000 življenj, kot tudi za tisoče civilistov, ki so bili zaprti v zloglasnih srbskih taboriščih na območju Prijedora.

Mladić in Hadžić še vedno na prostosti V prvem odzivu je danes aretacijo Karadžića glavni haaški tožilec Serge Brammertz označil kot "velik uspeh" in "preobrat" v sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem.

Ob tem je spomnil, da sta še vedno na begu zadnja dva haaška obtoženca, bivši poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić in bivši predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Goran Hadžić.

Poudaril pa je, da je še prezgodaj za odgovor na vprašanje, kdaj se bo začelo sojenje Karadžiću, saj obtožnico iz leta 2000 tožilstvo znova preučuje, saj jo želijo uskladiti s pravno prakso haaškega sodišča v zadnjih osmih letih. Izpostavil je, da je obtožen za hude zločine in da bo sojenje zelo zapleteno zaradi velikega števila dokazov in prič. Zagotovil je, da si bodo prizadevali, da bo sojenje učinkovito in hitro.

Sojenje se lahko začne šele čez več mesecev AFP navaja, da bi do začetka sojenja lahko minilo več mesecev zaradi vseh potrebnih priprav, in spominja, da se je sojenje pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću začelo deset mesecev po izročitvi haaškemu sodišču.

Potem ko so Karadžića 21. julija prijeli v Beogradu, so ga srbske oblasti zgodaj davi s posebnim letalom prepeljale v Rotterdam, od tam pa s helikopterjem v haaške zapore v Scheveningnu, kamor je prispel okoli 7.45.

Pravosodno ministrstvo odobrilo izročitev Srbsko pravosodno ministrstvo je davi sporočilo, da je sprejelo odločitev, s katero je odobrilo Karadžićevo izročitev haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Kot je pojasnilo ministrstvo, je takšno odločitev sprejelo na podlagi zakona o sodelovanju Srbije in Črne gore s haaškim sodiščem, pa tudi na podlagi zakona o ministrstvih.

Predtem je okrožno sodišče v Beogradu, kjer so sinoči potekali protesti proti Karadžićevi aretaciji, odločilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev nekdanjega predsednika Republike srbske omenjenemu sodišču v Haagu.

Karadžićev odvetnik priznal, da ni vložil pritožbe Odvetnik haaškega obtoženca Radovana Karadžića, Svetozar Vujačić, je priznal, da ni vložil pritožbe na odločitev srbskega sodišča, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev Karadžića Haagu. Vujačić je z ustvarjanjem nejasnosti, ali je pritožbo poslal ali ne, skušal zgolj zavlačevati izročitev Karadžića in s tem omogočiti njegovi družini, da bi ga lahko obiskala v Beogradu. Karadžićeva žena Ljiljana in njegova hči Sonja sta si namreč prizadevali, da bi jima oblasti v BiH vrnile zasežene potne liste, da bi lahko odpotovali v Beograd.

Vujačić je že zaprosil haaško sodišče, naj mu da na voljo 30 dni za pripravo obrambe.

Lajčak vrnil potne listine Karadžićevi družini Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak pa je medtem danes odločil, da družinski člani haaškega obtoženca Radovana Karadžića lahko dobijo nazaj svoje potne listine. Tako bodo lahko Karadžićeva žena Ljiljana, hči Sonja, sin Aleksandar in zet Branislav Jovičević lahko dobili nazaj svoje potne liste, ki so jim jih odvzeli 9. januarja letos. Ta ukrep je bil del širših ukrepov, da bi preprečili delovanje mreže pomočnikov, ki naj bi omogočala medvojnemu voditelju bosanskih Srbov in glavnemu obtožencu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Radovanu Karadžiću, da se je izmikal roki pravice.

Celica kot hotelska soba Tako kot ostali zaporniki, bo tudi Karadžić v celici, ki spominja na hotelsko sobo velikosti 15 kvadratnih metrov.

Danes nekdanjega vodjo bosanskih Srbov čaka spoznavanje s poveljniki, ki mu bodo predstavili njegove pravice ter pravila, ki veljajo v priporu.

Po zdravniškem pregledu ga bodo obiskali predstavniki haaškega sodišča, ki mu bodo podrobno predstavili delovanje sodišča.