SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako ujeti bombnega napadalca?

4

termometer

Zgodovina nas uči, da pregon osumljencev včasih traja nekaj ur, včasih pa celo nekaj let. Ni dovolj zgolj dobro policijsko delo, včasih je treba imeti tudi nekaj sreče in ujeti pravi trenutek.

Pregon osumljencev bombnega napada v Bostonu se je končal samo tri dni po tem, ko sta na cilju tamkajšnjega maratona odjeknili dve eksploziji. Osumljenca, pozneje se je izkazalo, da je šlo za čečenska brata Džoharja in Tamerlana Carnajeva, sta se po napadu potuhnila, dokler FBI ni objavil njunih posnetkov, piše BBC.

Zaradi policijske akcije, v kateri so Tamerlana ubili, Džoharja pa še isti dan hudo ranjenega prijeli, so oblasti zaprle vse mesto. Preiskovalcem so bili v veliko pomoč videoposnetki, ki so bili posneti na dan prireditve, in tudi izjava ene izmed prič dogodka. V pregonu so sodelovali policisti na lokalni, zvezni in državi ravni.

Ko je govora o odmevnih bombnih napadih, pa formula za hitro prijetje zločincev ne obstaja. V nekaterih primerih so osumljenci prijeti takoj, spet v drugih primerih pa pregon traja tudi več let. "Pogosto gre za naključje," za BBC pravi Marc Sageman, avtor dela Razumevanje omrežij terorja. V nadaljevanju sledi zbirka razvpitih bombnih napadalcev z opisom načina njihovega prijetja.

Mohamed Salameh – napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku (1993) Islamistični teroristi so v 110 nadstropij visokega WTC-ja 26. februarja 1993 pripeljali vozilo, polno razstreliva. V poznejši eksploziji je umrlo šest ljudi, več kot tisoč pa je bilo ranjenih. Preiskovalci so na prizorišču eksplozije našli del avtomobilske osi, na kateri je bila tudi identifikacijska številka avtomobila. Šlo je za kombi znamke Ford, letnik 1990, ki so ga s pomočjo agencije za najemanje avtomobilov povezali s Salamehom.

Salameh je pozneje dejal, da je vzrok za njegovo prijetje treba iskati v dobrem policijskem delu in slabi kriminalni strategiji. Sam je kombi prijavil kot ukradenega, hkrati pa se je strinjal, da se vrne v agencijo na pogovor z agentom, zadolženim za tatvine. V resnici je šlo za agenta FBI. Prek Salameha so se preiskovalci dokopali tudi do preostalih članov njegove ekipe. Od terorističnega napada do Salamehovega prijetja je minilo osem dni.

Ted Kaczynski – Unabomber (1978 - 1996) Diplomant Harvarda Ted Kaczynski je bil odgovoren za niz atentatov s pisemskimi bombami, ki so se začeli že leta 1978. V njegovih napadih so umrli trije ljudje, 23 pa je bilo ranjenih. Ime Unabomber je dobil zaradi dejstva, da je pisma pošiljal na univerze in letališča.

FBI je osumljenca iskal dolgih 18 let. Kaczynski se je izdal kar sam, saj je stopil v stik z več časopisi v upanju, da bo kdo izdal njegov 35 tisoč besed dolg manifest – to so na koncu storili pri časniku Washington Post. Namig, da je Kaczynski Unabomber, je prispevala njegova družina, ta je pri pospravljanju starih škatel našla njegove zapiske, ki so se ujemali z objavljenim manifestom. Priprli so ga v njegovi gorski koči.

Eric Rudolph – Olimpijske igre v Atlanti (1996) Eric Rudolph je leta 1996 podtaknil bombo med olimpijskimi igrami v Atlanti, zahtevala je življenje ene osebe, več kot sto pa je bilo ranjenih, vendar zaradi tega zločina ni bil nikdar obsojen. Rudolph je namreč izvedel več bombnih napadov. Na dve dosmrtni kazni je bil obsojen zaradi bombnega napada na kliniko za opravljanje umetnih prekinitev nosečnosti leta 1998 v Alabami, napad v Atlanti je priznal šele po obsodbi, vendar so takrat tožilci že dosegli svoje.

Ravno bombni napad v Birminghamu v Alabami je bil vzrok za njegovo ujetje. Priča, mladoletni študent tamkajšnjega kolidža Jermain Hughes, je namreč opazil človeka, ki beži od prizorišča eksplozije, medtem ko so vsi drugi tekli proti njemu. Rudolph je Hughesu sicer ušel, si je pa ta zapomnil številko njegove registrske tablice.

Ker je policija pridobila njegove podatke, je Rudolph odšel na beg. Po napadu v Birminghamu se je pet let skrival po gozdovih Severne Karoline, kjer je preživel po zaslugi znanj, ki si jih je pridobil v ameriški vojski. Ujeli so ga leta 2003, ko je brskal za hrano po smetnjakih za neko trgovino.

Timothy McVeigh – bombni napadalec v Oklahoma Cityju (1995) Ameriški terorist Timothy McVeigh je 19. aprila leta 1995 pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju parkiral tovornjak z 2,5 tone eksploziva in sprožil bombo, ki je ubila 168 ljudi, med njimi 19 otrok, najmanj 500 ljudi pa je bilo ranjenih. Dobro uro in pol po dogodku je policist nedaleč od dogodka ustavil moškega, ki je vozil avtomobil brez registrske tablice.

Policist Charles J. Hanger je pričakoval rutinski postopek, dokler ni opazil, da ima voznik pri sebi strelno orožje, zaradi česar ga je odpeljal v pripor. Čez nekaj ur so preiskovalci sestavili zgodbo, glavni osumljenec pa je postal McVeigh. Na srečo oblasti jih je ta že čakal v priporu. Isti dan se je predal tudi drugi sostorilec napada Terry Nichols.

David Copeland, londonski napadalec z žeblji (1999) Aprila 1999 je David Copeland v 13 dneh v Londonu podtaknil tri bombe, napolnjene z žeblji. V eksploziji ene od bomb v lokalu v londonski četrti Soho so bili ubiti noseča ženska in dva moška, ranjenih je bilo 139 ljudi.

Posnetek napadalca je 29. aprila prvič predvajala televizija CCTV. Copelanda je prepoznal eden od njegovih prijateljev, vendar posredovanje policije ni bilo dovolj hitro, da bi preprečili njegov zadnji napad, ki je bil tudi najbolj smrtonosen. Oblasti so ga nekaj ur po napadu prijele na njegovem domu, Copeland pa je vse priznal takoj, ko je odprl vrata. Za zločine ni kazal nikakršnega obžalovanja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin