Sreda, 24. 4. 2013, 19.07
4 leta, 11 mesecev
Kako ujeti bombnega napadalca?
Pregon osumljencev bombnega napada v Bostonu se je končal samo tri dni po tem, ko sta na cilju tamkajšnjega maratona odjeknili dve eksploziji. Osumljenca, pozneje se je izkazalo, da je šlo za čečenska brata Džoharja in Tamerlana Carnajeva, sta se po napadu potuhnila, dokler FBI ni objavil njunih posnetkov, piše BBC.
Zaradi policijske akcije, v kateri so Tamerlana ubili, Džoharja pa še isti dan hudo ranjenega prijeli, so oblasti zaprle vse mesto. Preiskovalcem so bili v veliko pomoč videoposnetki, ki so bili posneti na dan prireditve, in tudi izjava ene izmed prič dogodka. V pregonu so sodelovali policisti na lokalni, zvezni in državi ravni.
Ko je govora o odmevnih bombnih napadih, pa formula za hitro prijetje zločincev ne obstaja. V nekaterih primerih so osumljenci prijeti takoj, spet v drugih primerih pa pregon traja tudi več let. "Pogosto gre za naključje," za BBC pravi Marc Sageman, avtor dela Razumevanje omrežij terorja. V nadaljevanju sledi zbirka razvpitih bombnih napadalcev z opisom načina njihovega prijetja.
Salameh je pozneje dejal, da je vzrok za njegovo prijetje treba iskati v dobrem policijskem delu in slabi kriminalni strategiji. Sam je kombi prijavil kot ukradenega, hkrati pa se je strinjal, da se vrne v agencijo na pogovor z agentom, zadolženim za tatvine. V resnici je šlo za agenta FBI. Prek Salameha so se preiskovalci dokopali tudi do preostalih članov njegove ekipe. Od terorističnega napada do Salamehovega prijetja je minilo osem dni.
FBI je osumljenca iskal dolgih 18 let. Kaczynski se je izdal kar sam, saj je stopil v stik z več časopisi v upanju, da bo kdo izdal njegov 35 tisoč besed dolg manifest – to so na koncu storili pri časniku Washington Post. Namig, da je Kaczynski Unabomber, je prispevala njegova družina, ta je pri pospravljanju starih škatel našla njegove zapiske, ki so se ujemali z objavljenim manifestom. Priprli so ga v njegovi gorski koči.
Ravno bombni napad v Birminghamu v Alabami je bil vzrok za njegovo ujetje. Priča, mladoletni študent tamkajšnjega kolidža Jermain Hughes, je namreč opazil človeka, ki beži od prizorišča eksplozije, medtem ko so vsi drugi tekli proti njemu. Rudolph je Hughesu sicer ušel, si je pa ta zapomnil številko njegove registrske tablice.
Ker je policija pridobila njegove podatke, je Rudolph odšel na beg. Po napadu v Birminghamu se je pet let skrival po gozdovih Severne Karoline, kjer je preživel po zaslugi znanj, ki si jih je pridobil v ameriški vojski. Ujeli so ga leta 2003, ko je brskal za hrano po smetnjakih za neko trgovino.
Policist Charles J. Hanger je pričakoval rutinski postopek, dokler ni opazil, da ima voznik pri sebi strelno orožje, zaradi česar ga je odpeljal v pripor. Čez nekaj ur so preiskovalci sestavili zgodbo, glavni osumljenec pa je postal McVeigh. Na srečo oblasti jih je ta že čakal v priporu. Isti dan se je predal tudi drugi sostorilec napada Terry Nichols.
Posnetek napadalca je 29. aprila prvič predvajala televizija CCTV. Copelanda je prepoznal eden od njegovih prijateljev, vendar posredovanje policije ni bilo dovolj hitro, da bi preprečili njegov zadnji napad, ki je bil tudi najbolj smrtonosen. Oblasti so ga nekaj ur po napadu prijele na njegovem domu, Copeland pa je vse priznal takoj, ko je odprl vrata. Za zločine ni kazal nikakršnega obžalovanja.