Sreda, 24. 1. 2024, 21.58
9 mesecev, 3 tedne
Kako so se nad Ukrajino zgrnili črni oblaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,00
Vojna v Ukrajini, ki je izbruhnila 24. februarja 2022, še vedno divja in ni videti, da se bo kmalu končala. Na fotografiji: ruski napad na Kijev.
Vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj dve leti, še ni videti konca. Rusija še vedno zaseda velik del ukrajinskega ozemlja in se nima namena umakniti. Slaba novica za Ukrajino je tudi zmanjševanje tuje podpore. Še vedno ni novega svežnja vojaške pomoči iz ZDA, zapleta se tudi s podporo EU zaradi madžarskega nasprotovanja. Ena od članic EU celo napoveduje izgon dela ukrajinskih beguncev do leta 2025.
Še mesec dni nas loči od druge obletnice začetka vojne v Ukrajini. Ko se je spomladi leta 2022 ruska vojska umaknila iz okolice Kijeva in še zlasti pozno poleti in jeseni istega leta, ko so ukrajinske sile osvobodile regijo Harkov in mesto Herson, so številni politični analitiki že optimistično napovedovali ukrajinsko zmago in konec spopadov v letu 2023.
Neuresničena velika pričakovanja
Skoraj vsi so velike upe polagali v dolgo napovedovano ukrajinsko protiofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala rusko vojsko z ukrajinskega ozemlja. A te protiofenzive dolgo časa ni bilo od nikoder (medtem so Rusi šest mesecev zagrizeno napadali utrjeno ukrajinsko mesto Bahmut in ga zasedli maja 2023), šele v začetku lanskega junija so šli Ukrajinci v napad.
A velika pričakovanja se niso uresničila. Razen manjših ozemeljskih uspehov Ukrajincem ni uspelo prebiti ruske obrambne črte - t. i. Surovikinove linije. Sanje o prebitju črte in prodoru do Azovskega morja so se kmalu razblinile na ruskih minskih poljih.
Ukrajina kot žrtev ameriške notranje politike
Težava za Ukrajince je tudi, da se je skupaj z neuspehom protiofenzive na Zahodu ohlajalo navdušenje nad pomočjo Ukrajini v obliki orožja. Tako zaradi nasprotovanja republikancev, ki že pogledujejo proti letošnjim novembrskim predsedniškim volitvam in hočejo pred njimi čim bolj škodovati demokratskemu predsedniku Joeju Bidnu, v ameriškem kongresu še ni potrjen nov sveženj ameriške vojaške pomoči Ukrajini.
Republikanci v kongresu, ki jih vodi Mike Johnson, ta je tudi vodja predstavniškega doma, že nekaj mesecev blokirajo novi sveženj pomoči Ukrajini. Ta sveženj (del denarja bo šel tudi v Izrael in druge ameriške zaveznice) znaša 110 milijard dolarjev. Republikanci potrditev pomoči pogojujejo s strožjim varovanjem meje z Mehiko.
Poleg tega je pomoč Ukrajini v delu republikanskih volivcev že od samega začetka nepriljubljena. Ukrajina je tako postala kolateralna škoda ameriških notranjepolitičnih spopadov.
Poljsko ohlajanje do Kijeva
Tudi Poljska, za katero se je zdelo, da je neomajna podpornica Ukrajine, je postajala vse manj prijazna do svoje vzhodne sosede. Najprej se je zapletlo zaradi nasprotovanja poljskih kmetov zaradi poceni ukrajinske hrane. Ker so kmetje volilna baza stranke Zakon in pravičnost (PiS), je Poljska aprila prepovedala uvoz ukrajinskega žita in druge hrane.
Podobno je storila tudi Slovaška, sledila je še Madžarska. Lani spomladi je tudi presahnila poljska dobava orožja Ukrajini (je bila pa Poljska še vedno glavna tranzitna država pri dostavljanju zahodnega orožja Ukrajincem).
Otoplitev vladne politike in protesti poljskih avtoprevoznikov
Vsa predvolilna protiukrajinska retorika pa ni pomagala stranki PiS, saj je na volitvah 15. oktobra lani zmagala opozicija pod vodstvom Donalda Tuska. Tuskova vlada ima - za zdaj - prijaznejšo politiko do Ukrajine oziroma se je vrnila k poljski podpori Ukrajini, ki je bila značilna tudi za PiS-ovo vlado pred pomladjo 2023.
Od novembra lani do 16. januarja letos so poljski avtoprevozniki s protestnimi blokadami preprečevali prihode ukrajinski tovornjakarjev, češ da so nelojalna konkurenca. Protestne blokade bodo morda nadaljevali 1. marca. Na fotografiji: ukrajinski tovornjakarji, ki čakajo zaradi blokade.
A poljsko-ukrajinska trenja se niso polegla. V začetku novembra so tako poljski avtoprevozniki s pomočjo kmetov blokirali več mejnih prehodov z Ukrajino in tako preprečili prihod tovornjakov iz Ukrajine. Šele 16. januarja letos so poljski avtoprevozniki začasno prekinili protestne blokade (nadaljevali naj bi jih 1. marca letos, če ne bodo izpolnjene njihove zahteve).
Slovaški odmik od Ukrajine
Poljski avtoprevozniki zahtevajo ponovno uvedbo omejitev in dovoljenj za ukrajinska podjetja pri izvajanju storitev v EU, ki jih je Bruselj odpravil kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Poljski avtoprevozniki trdijo, da so ukrajinska avtoprevozniška podjetja nelojalna konkurenca.
Še pred poljskimi volitvami so bile 30. septembra lani slovaške parlamentarne volitve, na katerih je zmagal proruski Robert Fico s svojo stranko Smer. Fico je že pred volitvami napovedoval konec dobav slovaškega orožja Ukrajini.
Največji nasprotnik Ukrajine v EU
Takšno protiukrajinsko politiko je že od začetka vojne vodila Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbana. Ta je že leta tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, zaradi česar je tudi dobil vzdevek Putinov trojanski konj. Orban nasprotuje sankcijam proti Rusiji in pomoči EU Ukrajini. Je proti članstvu Ukrajine v EU in Natu.
Madžarski premier Viktor Orban je lani jeseni dobil znotraj EU novega zaveznika – slovaškega premierja Roberta Fica. Oba sta nasprotnika vojaške pomoči Ukrajini.
Tihega zaveznika ima Rusija tudi v nemški stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Ta stranka, ki je v zadnjih mesecih doživela silovit vzpon v javnomnenjskih anketah, nabira glasove med nemškimi volivci tudi z nasprotovanjem nemški podpori Ukrajini.
Glavni razlogi za naraščanje podpore AfD
Nemška milijardna pomoč Ukrajini (v času, ko se dvigajo cene energije in življenjskih stroškov) je nepriljubljena med delom Nemcev. Pomoč Ukrajini je poleg migrantov in stroškov t. i. zelenega prehoda, ki ga narekuje zdajšnja nemška vlada, eden od treh glavnih razlogov za naraščanje podpore AfD.
Po izbruhu vojne v Ukrajini je v zahodne države odšlo veliko Ukrajincev (v prvi vrsti ženske in otroci). Številne države so odprle vrata za ukrajinske begunce, a se to navdušenje zdaj ohlaja. Po podatkih Združenih narodov je bilo januarja po svetu 6,4 milijona ukrajinskih beguncev (3,7 milijona Ukrajincev je tudi razseljenih v sami Ukrajini).
Nemške in danske graje ukrajinskih beguncev
V Nemčiji se pojavljajo kritike (izrekel ji je tudi vodja CDU Friedrich Merz), ker so zvezna vlada in zvezne dežele ukrajinskim beguncem takoj začele denarno pomagati, zaradi česar je po podatkih, objavljenih lanskega decembra, za delo v Nemčiji poprijela le petina tamkajšnjih ukrajinskih beguncev (na Nizozemskem naj bi bilo na trgu dela 60 odstotkov ukrajinskih beguncev, na Poljskem pa 90 odstotkov).
Danski minister za priseljence in integracijo Kaare Dybvad Bek želi do leta 2025 vrniti nazaj v Ukrajino vse ukrajinske begunce, ki na leto ne bodo zaslužili vsaj 375 tisoč danskih kron (okoli 50 tisoč evrov).
Še ostrejši je bil do ukrajinskih beguncev lani decembra danski minister za priseljence in integracijo Kaare Dybvad Bek, ki je dejal, da želi najpozneje do leta 2025 izgnati iz države vse nezaposlene ukrajinske begunce.
Danska želi, da se čim več Ukrajincev vrne domov
Danski minister je za danski medij Berlingske tudi dejal, da so ukrajinski begunci sicer Dancem bližje kot ljudje z Bližnjega vzhoda, a da (tudi) Ukrajinci živijo popolnoma drugače kot Danci. "Najprej se morajo (Ukrajinci, op. p.) naučiti, da se otrok ne pretepa," je dejal minister.
Ta danska politika do ukrajinskih beguncev je po ministrovih besedah v sozvočju z željami Kijeva, da bi se v Ukrajino vrnilo čim več za boj sposobnih Ukrajincev. Po Bekovih napovedih bodo na Danskem začasno dovoljenje za bivanje dobili le tisti Ukrajinci, ki bodo do leta 2025 na leto zaslužili vsaj 375 tisoč danskih kron (okoli 50 tisoč evrov).
