Petek, 8. 7. 2022, 22.07
2 leti, 5 mesecev
Kako je Moskva na skrivaj naročala Madžarom, kaj naj storijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,00
40
Komunist Bela Kun je prevzel oblast na Madžarskem, ker je obljubil, da bo s pomočjo Leninove sovjetske Rusije Madžarsko vrnil na meje, ki jih je imela pred razpadom Avstro-Ogrske.
Madžarska je po prvi svetovni vojni poskušala ohraniti čim več ozemlja nekdanje Ogrske v zavezništvu z Leninovo sovjetsko Rusijo. To ji ni uspelo. Dobri dve desetletji pozneje je spodletelo tudi njeno zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo.
"Ruszkik haza!" (sl. Rusi, pojdite domov!) To je bil eden od glavnih sloganov madžarske vstaje leta 1956, ki so jo Sovjeti zadušili s tanki. Podobno, kot so leta 1849 vojaki carske Rusije zadušili madžarsko protihabsburško revolucijo iz leta 1848.
Madžarska proruska politika
Glede na to, kako so Madžari iz vstaje oziroma revolucije iz leta 1956 naredili veliko nacionalno zgodbo, malce preseneča današnja proruska madžarska politika. A to je presenečenje zgolj za površne opazovalce.
Orbanovo Madžarsko in Putinovo Rusijo namreč povezujejo skupna ideologija (orbanizem je zgolj madžarska različica putinizma), nostalgično hrepenenje po obnovi imperija (ruskega iz časa carske Rusije in madžarskega iz časov pred Trianonom) in protiukrajinsko zavezništvo.
Madžarska protiukrajinska politika
Budimpešta in ukrajinski Madžari, ki živijo v podkarpatski Rusiji, so podpirali proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Po njegovem strmoglavljenju je Orban zahteval narodno avtonomijo za ukrajinske Madžare v podkarpatski Ukrajini in decentralizacijo Ukrajine.
Ruski predsednik Vladimir Putin in madžarski premier Viktor Orban sta tesna zaveznika, zaradi česar je Orban od svojih nasprotnikov na Madžarskem in v tujini dobil vzdevka madžarski Putin in Putinov trojanski konj v EU. Menda je Rusija Orbana še pred 24. februarjem letos obvestila, da bo napadla Ukrajino, a trdnih dokazov za to trditev vsaj za zdaj ni.
Madžarska je na veliko veselje Moskve tudi nasprotovala vključevanju Ukrajine v Nato zaradi po mnenju Budimpešte spornih ukrajinskih jezikovnih zakonov, ki naj bi bili naperjeni proti 150-tisočglavi madžarski manjšini.
Orbanova Madžarska proti protiruskim sankcijam
Po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino se je šušljalo, da je Putin Orbana, s katerim se pogosto srečujeta, vnaprej obvestil, da bo napadel Ukrajino. Poleg tega so tik pred izbruhom letošnje vojne v Ukrajini in po njej iz Madžarske prihajala tudi dvoumna sporočila, ki so si jih nekateri najbolj črnogledi razlagali kot napoved madžarske vojaške zasedbe podkarpatske Ukrajine.
Madžarska je tudi prepovedala prevoz Natovega orožja za Ukrajino čez svoje ozemlje in je velika nasprotnica evropskih gospodarskih sankcij proti Rusiji, deloma tudi zato, ker ima sama zaradi dolgoletne prijazne politike do Putinove Rusije na voljo poceni ruske energente.
Propad Ogrske leta 1918
A to zavezništvo med Budimpešto in Moskvo ni noben zgodovinski unikum, podobna zgodba se je dogajala tudi po prvi svetovni vojni. To vojno so Madžari končali na strani poražencev. S tem je bilo tudi konec madžarskega srednjeevropskega mini imperija – Ogrske.
Potem ko je antanta podprla ozemeljske zahteve Češkoslovaške, Romunije in Kraljevine SHS do Madžarske, je marca 1919 odstopila liberalna vlada. Oblast so prevzeli socialisti in komunisti. Predsednik nove vlade je bil socialist Sandor Garbai (mož z brki na sredi množice, ob Beli Kunu), dejansko glavni v vladi pa je bil vodja komunistov Kun, in sicer zaradi svojih dobrih zvez s Kremljem.
Ogrska je bila med letoma 1867 in 1918 znotraj habsburške monarhije skorajda samostojna država, v kateri je madžarsko plemstvo gospodovalo preostalim Madžarom ter zatiralo in madžariziralo nemadžarsko prebivalstvo, ki je sestavljalo vsaj polovico prebivalstva Ogrske.
Nedemokratična Ogrska
Predtrianonska Ogrska ni poznala splošne in enake volilne pravice za polnoletne moške, ki je bila leta 1907 uzakonjena v avstrijskem delu habsburške monarhije oziroma Avstro-Ogrske.
Na Ogrskem je imelo med letoma 1848 in 1918 volilno pravico le okoli šest odstotkov prebivalcev – pripadnikov madžarske vladajoče elite. Prav tako glasovanje ni bilo tajno z glasovnicami, ampak javno.
Liberalna madžarska republika
Novembra 1918 je na Ogrskem oziroma Madžarskem po razpadu Avstro-Ogrske oblast prevzel liberalni grof Mihaly Karolyi. Kraljevina Ogrska je bila preoblikovana v Madžarsko ljudsko republiko. Ta je kmalu izgubila nadzor nad okoli 75 odstotki ozemlja nekdanje Kraljevine Ogrske.
Decembra 1918 so črnomorsko pristanišče Odeso zasedle francoske in grške vojaške enote. Te enote so se aprila 1919 umaknile iz mesta (na fotografiji vidimo njihove odhajajoče vojaške ladje), ker so se mu bližale boljševiške enote. Boljševiška vojaška prisotnost v Odesi je vzbujala upanje tudi med madžarskimi komunisti. Toda komunistična oblast nad Odeso se je kmalu končala: proti mestu so julija 1919 prodirale protiboljševiške enote, okoliško podeželje pa se je istega meseca uprlo boljševiški vojaški mobilizaciji. Avgusta 1919 je mesto zasedla ruska protiboljševiška bela garda. Boljševiki so mesto ponovno zasedli februarja 1920.
Velike del tega ozemlje so bila območja, na katerih so večinsko prebivalstvo predstavljali nemadžarski narodi. Ti so zaradi dolgotrajnega madžarskega zatiranja in madžarizacije hoteli stran od Budimpešte. Ti zatirani narodi so imeli tudi podporo madžarskih sosed: Romunije, novoustanovljene Češkoslovaške in Kraljevine Srbije (od 1. decembra 1918 Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev).
Madžarske ozemeljske izgube
V prvi polovici novembra 1918 so na jug nekdanje Ogrske vkorakale srbske in francoske vojaške enote, češka oziroma češkoslovaška vojska je s severa prodirala na ozemlje današnje Slovaške in podkarpatske Ukrajine, romunska vojska pa je postopoma zasedala Transilvanijo oziroma ozemlja na vzhodu nekdanje Kraljevine Ogrske.
Madžarske republike tudi ni priznala zmagovalna antanta. Karolyi si je prizadeval za tako imenovani mir brez poraza, ki ga je zagovarjal ameriški predsednik Woodrow Wilson, da bi ohranil čim več ozemlja nekdanje Ogrske pod nadzorom Budimpešte. A to mu ni uspelo, saj je antanta podpirala ozemeljske zahteve Češkoslovaške, Romunije in Kraljevine SHS.
Madžari po pomoč k Leninu
Ker Madžari niso mogli rešiti svojega srednjeevropskega večnarodnega imperija s sklicevanjem na Wilsona, so se obrnili proti Moskvi, kjer je vladal vodja boljševikov Vladimir Iljič Lenin. Liberalna vlada je odstopila, na oblast so 21. marca 1919 prišli socialdemokrati oziroma socialisti, ki so sklenili koalicijo z madžarskimi komunisti.
Vladimir Iljič Lenin in Bela Kun sta bila v času madžarske sovjetske republike v stalni radiotelegrafski povezavi. Za Kuna je bil usoden Leninov naslednik Stalin, ki ga je dal leta 1938 ubiti zaradi domnevnega trockizma.
To je bil začetek madžarske sovjetske republike oziroma Socialistične federativne republike svetov na Madžarskem, kot se je uradno glasilo njeno ime. To je bila druga socialistična država na svetu po sovjetski Rusiji, aprila 1919 je bila nato razglašena še tretja: Bavarska sovjetska republika. To so uničili maja istega leta.
Vladavina Bele Kuna
Sovjetska Madžarska je imela sprva pod nadzorom okoli 23 odstotkov ozemlja nekdanje Kraljevine Ogrske. Njen glavni cilj je bil torej v boju proti Čehom in Romunom zavzeti čim več ozemlja nekdanje Ogrske. V madžarsko Rdečo armado je bilo mobiliziranih 200 tisoč mož, Budimpešta je imela na voljo tudi mednarodno brigado prostovoljcev iz Srbije, Avstrije in Rusije.
Čeprav je bil novi predsednik madžarske vlade socialist in so bili komunisti manjšinski partner v vladi, so v resnici Madžarski vladali komunisti na čelu z Belo Kunom. Ta je bil v socialistično-komunistični vladi zunanji minister in imel po radiotelegrafski zvezi redne stike s Kremljem oziroma Leninom ter usklajeval akcije skupaj z njim.
Načrt o kopenskem stiku s sovjetsko Rusijo
Komunisti so imeli tako veliko moč v madžarski vladi, ker so se sklicevali na obljubo sovjetske Rusije, da bo pomagala Madžarski vrniti novembra 1918 izgubljena ozemlja.
Videoposnetek z nekajminutno razlago madžarsko-romunske vojne leta 1919:
Madžarska je zdaj vse stavila na sodelovanje s sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rdeča armada je namreč aprila 1919 zasedla pomembno črnomorsko pristanišče Odeso in prevladovala v Ukrajini, zaradi česar je obstajala možnost, da bi prišlo do kopenskega stika med sovjetsko Rusijo in sovjetsko Madžarsko ter s tem do združitve sil med sovjetsko in madžarsko Rdečo armado.
Madžarski napad na romunsko vojsko
Že spomladi 1919 so med Madžarsko in sovjetsko Rusijo vzpostavili zračno povezavo. 20. julija 1919 so madžarske sile, ki so se aprila istega leta pred pritiskom romunske vojske umaknile na desno stran reke Tise, šle v napad na romunske položaje, da bi iz romunskih rok iztrgale Transilvanijo. Pričakovali so tudi, da bo sovjetska Rdeča armada napadla romunske položaje v Besarabiji oziroma v današnji Moldaviji.
Toda Madžarska je imela smolo, saj se je vojna sreča na ozemlju Ukrajine nagnila na stran protiboljševiških ruskih belogardistov. Romunija, ki je imela za sabo podporo antante, je 24. julija šla v uspešen protinapad. Po hudih bojih je romunska vojska strla madžarsko Rdečo armado.
Konec madžarske sovjetske republike
Prvega avgusta 1919 so komunisti izstopili iz vlade, Kun pa se je umaknil v Avstrijo. Po 133 dnevih je bilo tako konec sovjetske Madžarske. Prodirajoča romunska vojska je 4. avgusta 1919 vkorakala v Budimpešto.
Videoposnetek o madžarsko-romunski in madžarsko-češkoslovaški vojni:
Madžarskim komunistom tako ni uspelo ohraniti enotnosti ozemlja Ogrske v sovjetski preobleki, tako kot je sovjetskim komunistom pod Leninom uspelo ohraniti nadzor Moskve nad večino ozemlja nekdanje carske Rusije.
Polom na Slovaškem
Še pred romunskim polomom je sovjetski Madžarski spodletelo tudi na Slovaškem (v času Ogrske je bil ta del ozemlja znan kot Zgornja Ogrska). Tu so Madžari po uspehih proti češkoslovaški vojski 16. junija 1919 ustanovili Slovaško sovjetsko republiko. Ta Kunova poteza, s katero je poskušal zanetiti revolucijo na Slovaškem in v Avstriji, je razjezila njegove nacionalistične podpornike v madžarski vojski, saj so nasprotovali slovaški državi.
Ta slovaška socialistična država, katere glavno mesto je bil Prešov, je bila dejansko satelitska država sovjetske Madžarske. A zaradi pritiska antante se je morala madžarska vojska 7. julija umakniti iz Slovaške sovjetske republike. To je bil hkrati tudi konec te kratkotrajne socialistične države.
Kraljevina brez kralja
Po padcu sovjetske Madžarske so oblast prevzeli protikomunisti in monarhisti. Madžarska je bila od februarja 1920 uradno spet kraljevina. A to je bila kraljevina brez kralja, saj je Madžarski kot regent vladal nekdanji avstro-ogrski admiral Miklos Horthy.
Za vladavino Bele Kuna je bil značilen tudi rdeči teror, nasilje nad domnevnimi in namišljeni sovražniki komunizma. Po Kunovem umiku z oblasti pa se je začel beli teror – maščevanje desnice. Leta 1920 je oblast na Madžarskem prevzel admiral Miklos Horthy. Desničarsko avtoritarna Madžarska, ki je bila skorajda povsem obkrožena z državami male antante (Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija), je imela dolgo časa zunanjepolitično oporo v Mussolinijevi fašistični Italiji. Pred in med drugo svetovno vojno je bila Madžarska tesna zaveznica Hitlerjeve Nemčije.
Tudi po prvi svetovni vojni Madžarska ni poznala splošne volilne pravice, ampak je bila avtoritarna država, tokrat ne levičarska kot v času Bele Kuna, ampak desničarska. Leta 1922 je Evropa dobila še drugo državo dokaj podobnega kova – fašistično Italijo.
Zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo
Horthyjeva Madžarska si je poskušala povrniti del izgubljenega ozemlja nekdanje Ogrske v zavezništvu s Hitlerjevo Nemčijo. To je Madžarski za kratek čas tudi uspelo (aprila 1941 so na primer Madžari zasedli Prekmurje). Toda poraz Hitlerjeve Nemčije je Madžarsko spet skrčil na meje, določene v Trianonu.
Novembra 1945 so bile na Madžarskem prvič izvedene demokratične in svobodne volitve. Nato so oblast v državi kljub volilnemu porazu s pomočjo Sovjetske zveze prevzeli madžarski komunisti, vzpostavili levičarsko avtoritarno državo in naslednje demokratične volitve so bile tako šele leta 1990.
40