Petek,
13. 2. 2015,
15.15

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

izobraževanje

Petek, 13. 2. 2015, 15.15

8 let, 8 mesecev

Kako daljnovidne države v učiteljski ceh privabljajo najboljše

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Prihodnost naroda je odvisna tudi od tega, kako je ta izobražen. A privabiti učitelje, ki svoje delo opravljajo z veseljem in ne zaradi dolgega dopusta, je izziv. Kako ga rešujejo uspešne države?

Stereotip, ki pogosto drži Avtor se je do zdaj formalno izobraževal nekaj več kot 18 let, na prste ene zdrave roke pa lahko prešteje učitelje, ki so na njem pustili vtis - ne s klofuto, temveč z vsebino, predanostjo in strastjo. Naloga učiteljev je kompleksna, a v prvi vrsti je sposobnost ''vžiganja'' radovednosti v vedenju, da bo imel rezultat njihovega dela daljnosežne posledice za družbo, katere delo so tudi sami. A kljub tej bistveni vlogi, katere pomen je težko preceniti, ne moremo mimo stereotipa tega poklica. Prepogosto ga dojemamo kot poklic, ki so ga posamezniki izbrali zaradi dostopnosti, dolgih počitnic in epske zaščite - ne glede na kakovost opravljenega dela.

Ponekod izredno stanje Britanski tednik The Economist - upravičeno - veleva, da bi moralo biti poučevanje ''poklic za izjemno delavne altruiste, katerih edini cilj je nesebično izboljševanje otrokovih življenjskih obetov''. Opis, ki v praksi le redko odmeva, saj izobraževalnim ustanovam pogosto ne uspe pritegniti ustreznih posameznikov. Stanje v nekaterih državah je, kot navaja Economist, naravnost šokantno: v Mehiki je poklic učitelja marsikdo podedoval, v Braziliji so v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci podplačani, v Indiji pa jih na povprečni šolski dan bojda kar tretjina ''zaigra'' kakšno od bolezni in v službo sploh ne pride.

Vzori so ključni Ena od pomembnejših družbenih silnic je bržkone vzor. Vzgajamo z vzorom, učimo se od vzorov, ideale iščemo tam. Odlični učitelji, kot avtor ve iz lastne izkušnje, obstajajo. A tudi tem se lahko hitro zgodi, da zaradi nekajkrat številčnejšega vzora nemotiviranih kolegov brez iskrice v očeh hitro pristanejo na trdnih tleh povprečnega avtomatizma in brezsrčnega ponavljanja. A ker šola ni zgolj izobraževalna ustanova, temveč vsebuje neločljive vzgojne komponente, vzor učiteljev - morda še pomembneje, saj za njih ni prepozno - seje tudi na otroke. Economist povzema, da ''nobena šola ne more biti boljša, kot so njeni zaposleni''.

Države ki razumejo, ukrepajo Države, ki so po rednih statistikah OECD konsistentno v samem vrhu, ko pride do šolskih rezultatov generacij, ki bodo čez nekaj let vodile njihovo družbo - Severna Koreja na primer -, so prepoznale vrednost učiteljev. Tam so ti rekrutirani iz najboljših 5 odstotkov učencev, ki končajo šolanje, sledi pa jim vrhunska plača. Na Finskem, ta za učitelje sicer ni vrhunska, a z njimi odlično upravljajo, je za vsako mesto bodočega učitelja 10 kandidatov.

Dve plati medalje Medtem ko je v Sloveniji po podatkih statističnega urada povprečna plača v izobraževanju od maja 2012 padla s 1127 evrov na 1057 evrov neto, je pomembno opozoriti tudi na drug del enačbe. Tudi učitelji bi morali biti za svoje delo - kot zaposleni v korporacijah ali poklicni športniki - merjeni oziroma ocenjeni ter stimulirani. A dokler šolstvo upravljajo sindikati - ti držijo vajeti celo v ZDA -, bodo v prednosti zgolj tiste države, ki bodo ustvarjalno znale pritegniti najboljše.