Kako bo Merklova pričarala "majhen čudež"?

Velika koalicija za velike naloge – tako je nemška kanclerka Angela Merkel opisala koalicijsko pogodbo, ki jo je njena Unija CDU/CSU podpisala s socialdemokrati (SPD). Odzivi na koalicijsko pogodbo – preden lahko Merklova še tretjič postane kanclerka, jo mora potrditi članstvo SPD – so različni; od razočaranih nad slabim kompromisom do takih, ki menijo, da je spodbudna. Večina pa se sprašuje – kje bo črno-rdeča vlada dobila denar za financiranje projektov?

Veliki načrti velike koalicije: - dežele bodo oproščene financiranja jasli, vrtcev, šol in univerz v višini okoli šest milijard evrov;

- za investicije v javno prometno infrastrukturo bodo priskrbeli dodatnih pet milijard evrov;

- 600 milijonov evrov bodo vložili v urbani razvoj;

- sredstva za razvojno sodelovanje naj bi se povečala za dve milijardi evrov;

- zvezne subvencije za pokojnine naj bi se v primerjavi z dosedanjimi načrti povečale za dve milijardi evrov;

- za vključevanje iskalcev zaposlitve bo na voljo dodatnih 1,4 milijarde evrov;

- tri milijarde evrov je namenjenih neuniverzitetnim raziskovalnim institutom, paktu za visoko šolstvo, paktu za raziskave in inovacije ter pobudi odličnosti;

- občine bodo dobile dodaten denar za pomoč pri vključevanju invalidov. Najprej bodo dobile milijardo na leto, ko pa bo sprejet zakon celo pet milijard na leto. Tako bi lahko na leto dobili dve milijardi.

Vse to naj bi Nemčijo stalo nekaj milijard, skupaj pa naj bi projekti, dogovorjeni v koalicijski pogodbi, stali 23 milijard evrov v naslednjih štirih letih. "V času strogega varčevanja se to sliši kot majhen čudež," piše Spiegel. Unija je dosegla, da davkov za bogate ne bodo zvišali, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Od leta 2015 naj ne bi bilo novega zadolževanja. Od kod torej denar? Na to vprašanje niso odgovorili niti predsedniki strank, ki bodo tvorile tretjo veliko koalicijo. "Finančni minister nam je zagotovil, da je to možno," je odgovorila Merklova.

15 milijard je na razpolago že po dosedanjih finančnih načrtih o presežkih v letih 2016 in 2017. Dodatnih osem milijard naj bi po informacijah Spiegla prišlo iz rezerv npr. iz postavk prihodki, ki so bili doslej v načrtovanju prenizko določeni.

Vendarle višji davki? Možnost, da se takšen izračun izide, obstaja, ugotavlja Spiegel, a dodaja, da obstaja velika nevarnost, da se ne. Že dosedanji finančni načrti vključujejo tvegane postavke. Tako naj bi od leta 2015 naprej samo iz naslova davka na finančne transakcije v proračun prišli dve milijardi evrov, a nihče ne ve, ali jih bo res toliko. Poleg tega računajo na gospodarsko rast v višini 1,5 odstotka na leto med 2014 in 2017.

Ni izključeno, da ne bo vendarle prišlo do zvišanja davkov. Le dan po podpisu koalicijske pogodbe sta k temu pozvali Levica in SPD.