Torek, 3. 10. 2017, 17.24
7 let, 1 mesec
Kaj ima dogajanje v Kataloniji skupnega s Slovenijo, JLA in fašizmom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
"Španija ima dolgo tradicijo, tudi nedemokratičnih pristopov, zato bi morali biti v takih primerih še posebej občutljivi. Duh fašizma v nekaterih primerih še ni popolnoma zamrl," o dogajanju v Kataloniji pravi evropski poslanec Skupine zelenih Igor Šoltes. Njegov kolega iz Evropske ljudske stranke Milan Zver pa izpostavlja: "Katalonska zgodba ni primerljiva z našo sveto zgodbo osamosvajanja Slovenije."
V Kataloniji danes zaradi policijskega nasilja na nedeljskem referendumu o neodvisnosti poteka splošna stavka, v okviru katere potekajo tudi protesti s cestnimi blokadami in shodi. Referenduma se je udeležilo 42,3 odstotka upravičencev, od katerih je za neodvisnost glasovalo 90 odstotkov volivcev.
Preberite še:
Katalonci množično na ulice
"Še ena, dve takšni krizi in je konec EU" #intervju
Barca se bo pridružila splošni stavki v Kataloniji
"Nezaslišano je, da je španska policija posegla v demokratičen proces"
Ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu smo zbrali odzive slovenskih evroposlancev na aktualno dogajanje v Kataloniji.
"Španska vlada je z nasiljem naredila napako. To ni bilo potrebno. Lahko bi ravnala bolj modro, ne pa da je poskušala s policijo preprečiti nekaj, kar se težko prepreči."
Milan Zver (SDS/Evropska ljudska stranka): Vsak demokrat vsakemu narodu privošči pravico do samoodločbe in da je sam svoj gospodar, a ta zgodba ni primerljiva z našo sveto zgodbo osamosvajanja Slovenije. V Sloveniji je šlo za plebiscitarno odločitev, skoraj 90 odstotkov vseh volilnih uprabvičencev je glasovalo za. Udeležba je bila 93-odstotna. V Kataloniji se je referenduma udeležilo komaj 42,5 odstotka ljudi, vseh, ki so glasovali za, pa je 38 odstotkov.
Slovenija je takrat bežala iz suženjstva in toltalitrarnega sistema v svobodo in demokracijo. Katalonija ne beži, ampak je sestavni del demokratične španske države in uživa veliko avtonomijo. Slovenija je imela ustavno pravico do odcepitve in samoodločbe, česar pa španska ustava ne predvideva, kar so leta 1981 odločili tudi Katalonci. Ustava je bila sprejeta z 88 odstotki, v Kataloniji celo z 91 odstotki.
Španska vlada je z nasiljem naredila napako. To ni bilo potrebno. Lahko bi ravnala bolj modro, ne pa da je poskušala s policijo preprečiti nekaj, kar se težko prepreči. Posnetki grobega nasilja so obkrožli svet, kar bo obrnilio javno mnenje v prid Kataloncem. Če bo to imelo učinek tudi v Kataloniji, bo vedno večji delež Kataloncev za osamosvojitev.
"Mlačnost komisije dovolj pove, kako je Evropi lažje kritizirati nasilje in kršenja človekovih pravic izven Evrope, za primer navajam tudi Venezuelo, kot pa na primer ko se to dogaja v osrčju Evrope."
Igor Šoltes (Lista Igorja Šoltesa/Skupina Zelenih): V Kataloniji se je v nedeljo z nasiljem nad prebivalci, ki so želeli izraziti svojo voljo, zgodila velika sramota. To je zaušnica tudi demokraciji v Evropi. Kar smo videli, je daleč od tega, kar se pričakuje od resne države, ki razume demokracijo sklado z mednarodnimi standardi človekovih pravic. Tako ravnanje je treba obsoditi z vseh zornih kotov. Bil sem presenečen nad molkom mnogih in nad reakcijo Evropske komisije, ki se je namesto obsodbe takega ravnanja obregnila v pravno ravnavo samega referenduma. Mlačnost komisije dovolj pove, kako je Evropi lažje kritizirati nasilje in kršenja človekovih pravic izven evrope, za primer navajam tudi Venezuelo, kot pa na primer, ko se to dogaja v osrčju Evrope.
Ne pozabimo, da je Španija ena večjih evropskih držav, z dolgo tradicijo, tudi nedemokratičnih pristopov in tudi zato bi morali biti v takih primerih še posebej občutljivi, zlasti zato, ker duh, tudi na nek način fašizma, v nekaterih primerih še ni popolnoma zamrl. Mislim, da pri takih pojavih ne smemo biti naivni.
"Ideja samostojne Katalonije je živa in bo obstala vsaj do naslednjega referenduma, ki bi moral biti sprejemljiv za vse strani, pa naj se vidi, kdo ima večino in kdo je nima."
Ivo Vajgl (DeSUS/Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo): Nasilje je nesprejemljivo, zato je nesprejemljiv tudi molk evropskih institucij in voditeljev do krvi, ki je bila prelita. Morali bi se opredeliti. Zelo mi je žal, da se niso. Prepričan sem, da je reakcija španskih oblasti praktično blokirala vsakršen poskus normalnega dialoga in reševanja tega problema v krajšem obdobju. Ideja samostojne Katalonije je živa in bo obstala vsaj do naslednjega referenduma, ki bi moral biti sprejemljiv za vse strani, pa naj se vidi, kdo ima večino in kdo je nima. Tudi EU bo morala prej ali slej sprejeti, da je pravica do samoodločbe neodtuljiva in da se je ne da enostransko omejiti z zakonodajao, ki jo vsili druga večina.
"Gre za naravno pravo. Narodi imajo pravico do samoodločbe."
Lojze Peterle (NSi/Evropska ljudska stranka): Duh je ušel iz steklenice. Kritičen sem do stališča evropskih institucij, ker je preveč legalistično. Zavzemam se za to, da so Evropska komisija in druge institucije jasne v zvezi s pravico do samoodločbe. Ne zadostuje sklicevanje na špansko ustavo, po kateri ne more priti do takšnih glasovanj.Gre za naravno pravo. Narodi imajo pravico do samoodločbe. Španija ima možnost, da omogoči, da se to izvede na miren in urejen način, ali pa tvega dolgoročno konfliktno situacijo, ki bo izžarevala tudi čez meje Španije, zato se zavzemam, da Evropa Španiji in Kataloniji ponudi mediacijo.
"Uporaba sile proti ljudem, ki so želeli po mirni poti izraziti svojo voljo o prihodnosti države, je nedopustna."
Tanja Fajon (SD/Zavezništvo socialistov in demokratov): Ostro obsojam ravanje španske policije in oblasti. Uporaba sile proti ljudem, ki so želeli po mirni poti izraziti svojo voljo o proihodnosti države, je nedopustna. Španska vlada je tukaj kršila tudi svojo ustavo in za to bi morala prevzeti odgovornost.Katalonci so leta želeli imeti več avtonomije in si prizadevali za neodvisnost. Skušali so doseči politični dialog z oblastmi v Madridu, pa to očitno ni bilo mogoče. Ne glede na to, da marsikdo primerno ocenjuje, da ta referendum ni bil ustaven, pa je morda nastopil trenutek, ko katalonske oblasti dejansko niso imele druge priložnosti in so se odločile za ta korak.
"S španskimi kolegi sem delil izkušnjo, da smo Slovenci postali odločeni, da gremo na svojo pot ravno takrat, ko je poskušala Jugoslavija preko JLA in z represijo vplivati na Slovence."
Franc Bogovič (SLS/Evropska Ljudska stranka): Sam sem včeraj na razpravi v poslanski skupini Evropske ljudske stranke izpostavil tudi to, da smo Slovenci med spremljanjem teh dogodkov hočeš ali nočeš podoživljali, kar se je pri nas dogajalo pred 26, 27 leti. Dogajanje v Španiji sem obsodil in izrazil obžalovanje tudi nad tem, da je obmolknila EU, ki se mora aktivneje vključiti v zadevo.S španskimi kolegi sem delil izkušnjo, da smo Slovenci postali odločeni, da gremo na svojo pot ravno takrat, ko je poskušala Jugoslavija prek JLA in z represijo vplivati na Slovence. V tem kontekstu se bojim, da je zadeva tako daleč, da jo bo težko zaustaviti, pri čemer se to, kar se je zgodilo v nedeljo na ulicah, nikakor ne sme ponoviti.
"V politiki moramo vse spore reševati na miroljuben in demokratičen način."
Patricija Šulin (SDS/Evropska ljudska stranka): Pravica naroda do samoodločbe je neodtuljiva pravica, ki je zapisana tudi v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, kar sicer vsak razume na svoj način. Mora pa biti v nacionalni zakonodaji pravica do samoodločbe ustrezno opredeljena in zapisana v Ustavnih aktih.Obžalujem in obsojam nasilje nad katalonskim prebivalstvom, ki smo mu bili priča na nedeljskem referendumu. V politiki moramo vse spore reševati na miroljuben in demokratičen način. Ko se narod odloči za samostojnost, ga nič in nihče ne more zaustaviti, zato je potrebno najti primerno rešitev. Pozivam k strpnemu in demokratičnemu dialogu vseh relevantnih akterjev.
