Torek, 21. 9. 2021, 22.22
3 leta, 2 meseca
Je to dežela sredi Evrope, v kateri lahko javno pozivaš k pobojem ljudi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,10
25
Zlasti v nemški zvezni deželi Saški so se pred zveznimi volitvami pojavili številni predvolilni plakati s spornimi napisi. Na fotografiji je saško mesto Zwickau, ki ga nemški mediji pogosto opisujejo kot skrajni desnici naklonjeno mesto.
Predvolilno kampanjo pred nedeljskimi nemškimi volitvami bi lahko označili za dolgočasno. Izjema je dogajanje, povezano s spornimi predvolilnimi plakati, ki pozivajo k pobijanju. Zlasti so pogosti v vzhodni zvezni deželi Saški.
Nemci bodo to nedeljo izbrali nov bundestag, razmerja moči v njem pa bodo dala odgovor na vprašanje, kdo bo v berlinski kanclerski pisarni zamenjal Angelo Merkel. Po anketi javnomnenjske agencije Insa, ki je bila objavljena v ponedeljek, bi za SPD glasovalo 25 odstotkov volivcev, za CDU/CSU pa 22 odstotkov.
Sledijo Zeleni s 15 odstotki, FDP z 12 odstotki, AfD z enajstimi odstotki in Levica s 6,5 odstotka. Seveda se lahko na volilni dan zgodijo še kakšna presenečenja.
Neprepričljivi kanclerski kandidati
Za letošnje volitve je značilno, da sta pred volitvami zaradi znotrajstrankarskih razlogov odpadla dva močna kanclerska kandidata, vodja CSU Markus Söder in sovodja Zelenih Robert Habeck.
Med kanclerskimi kandidati gre še najbolj vse po maslu socialdemokratu Olafu Scholzu (levo), a krščanski demokrat Armin Laschet še ni vrgel puške v koruzo. Le Annaleno Baerbock lahko verjetno samo še čudež pripelje v kanclersko pisarno.
Nemci imajo tako letos na izbiro dokaj nekarizmatične in po mnenju številnih političnih analitikov povprečne kanclerske kandidate: krščanskega demokrata Armina Lascheta, socialdemokrata Olafa Scholza in Zeleno Annaleno Baerbock. Po anketah najbolje kaže Scholzu.
Kako se bo odrezala AfD?
Tudi za volilno kampanjo bi lahko rekli, da je precej dolgočasna. Malce bolj se je zaiskrilo šele takrat, ko sta Laschet in CDU/CSU, videč, da je vrag vzel šalo in da CDU/CSU po šestnajstih letih grozi zdrs z oblasti, postala bolj napadalna do SPD in Scholza. Ampak tudi ta napadalnost med CDU/CSU in SPD je za zdaj v mejah politične omikanosti.
Gledano zemljepisno je veliko bolj razburljivo dogajanje v vzhodnih nemških zveznih deželah. V teh deželah je izredno močna protimigrantska AfD, zaradi česar številni prebivalci Nemčije s strahom opazujejo, kaj se bo na koncu iz tega izcimilo na volilni dan.
Močna desnica na Saškem
AfD je še zlasti močna na Saškem, štirimilijonski zvezni deželi, ki na jugu meji na Češko, na vzhodu pa na Poljsko. Zadnja volilna anketa javnomnenjske agencije Insa, ki jo je objavil časnik Leipziger Volkszeitung, napoveduje, da bo na Saškem na nedeljskih volitvah AfD obkrožilo kar 27 odstotkov volivcev. CDU/CSU in SPD bosta po anketi dobila po 18 odstotkov glasov, Levica in FDP po enajst odstotkov, Zeleni pa osem odstotkov.
AfD bo na nemških zveznih volitvah verjetno dokaj prepričljivo zmagala na Saškem. Tudi v sosednji Turingiji se lahko zavihti na prvo mesto. Po napovedih se bo dobro odrezala tudi v Brandenburgu, Saški-Anhaltu in Mecklenburgu-Predpomorjanskem, drugod po Nemčiji pa bo volilni izkupiček precej manjši. Na fotografiji je Tino Chrupalla, ki je poleg Alice Weidel letošnji vodilni kandidat AfD. Chrupalla je doma s Saške in je tudi sopredsednik AfD. Rodil se je v lužiškosrbskem kraju Bela Woda, nemško Weißwasser. Pred strankarsko kariero je bil pleskar.
Za Saško bi lahko rekli, da je že tradicionalno bolj desno usmerjena. Tako ni presenečenje, da so se množični protesti zoper vzhodnonemško komunistično oblast začeli v začetku oktobra 1989 v saški prestolnici Dresden, sledili so protesti v saškem mestu Plauen, nato pa še v Leipzigu, največjem mestu na Saškem. Šele novembra 1989 so se zganili tudi prebivalci Vzhodnega Berlina in šli množično na ulice.
Dresdenska Pegida
V Dresdnu je jeseni 2014, torej že nekaj mesecev pred veliko migrantsko krizo leta 2015, vzniknilo protimigrantsko gibanje Pegida. Množične demonstracije v saški prestolnici so precej razburkale nemško politično prizorišče in so bile po svoje napoved velikega uspeha AfD na nemških zveznih volitvah leta 2017.
Provokacije neonacistične Tretje poti o obešanju Zelenih
Saška zadnje dneve vzbuja pozornost preostale Nemčije tudi zaradi malce nenavadnih odločitev sodnih oblasti glede predvolilnih plakatov v posameznih saških mestih. Tako so se v mestu Zwickau pojavili predvolilni plakati majhne in obrobne skrajno desne stranke Tretja pot (Der Dritte Weg oziroma Der III. Weg po nemško), ki sploh ne skriva, da gre za neonacistično stranko.
Die Nazipartei "der III. Weg" hängt u.a. in Zwickau und Nordsachsen diese Plakat. Gegen diese Formen rechter Gewaltaufrufe stehen alle Demokrat:innen auch in Wahlkampfzeiten zusammen. Solidarische Grüße an @Die_Gruenen und @gruene_sachsen. #fcknzs pic.twitter.com/jtZOOcyzoH
— Henning Homann (@HenningHomann) September 7, 2021
Na plakatih Tretje poti tako med drugim piše "Hängt die Grünen!" oziroma "Obesite Zelene!" po slovensko. Mesto Zwickau je plakate, ki so sprožili precej ogorčenja po vsej Nemčiji, prepovedalo, a je nato upravno sodišče v Chemnitzu plakate znova dovolilo, če so oddaljeni vsaj sto metrov od krajev, na katerih bodo predvolilni shodi Zelenih, oziroma vsaj sto metrov od predvolilnih plakatov Zelenih. Mesto Zwickau se je zoper odločbo pritožilo na Višjem upravnem sodišču v Bautznu. To je v torek razsodilo, da je potrebno plakate odstraniti, ker ščuvajo k nasilju.
Na Bavarskem sodišča strožja do Tretje poti
Predvolilni plakati Tretje poti so se pojavili tudi v drugih saških mestih, pa tudi na Bavarskem. A za razliko od saških sodišč je deželno sodišče v Münchnu že pretekli petek odločilo, da je treba plakate odstraniti.
Tretja pot je nemška skrajno desna stranka, ki je do zdaj bolj uspešna pri dviganju prahu kot pri nabiranju volilnih glasov. Še najbolj se je odrezala na lokalnih volitvah na Saškem leta 2019, ko je dobila v mestu Plauen skoraj štiri odstotke glasov in enega mestnega svetnika. Stranka, ki ima po ocenah manj kot tisoč članov in podpornikov, zagovarja tako imenovani nemški socializem kot tretjo pot med komunizmom in kapitalizmom. Na letošnjih zveznih volitvah kandidira samo na Bavarskem in Saškem. Na njihovo kampanjo z "obešanjem Zelenih" so se Zeleni odzvali s protiakcijo "Ne dopustite obešanja demokratov in demokratinj".
Se pa v nemških medijih pojavljata dve razlagi odredbe: po prvi odredba münchenskega sodišča velja samo za Bavarsko, po drugi pa tudi za celotno Nemčijo, torej tudi za Saško. Če Tretja pot plakatov ne bo odstranila, ji grozi 250 tisoč evrov kazni. Tretja pot ima na Bavarskem še možnost pritožbe.
Nacisti pobijajo ali pobijte naciste?
Plakati Tretje poti so se pojavili tudi v mestu Plauen, kjer so mestne oblasti še pred odločitvijo upravnega sodišča v Chemnitzu zahtevale njihovo odstranitev. Prav tako pa so mestne oblasti prepovedale tudi plakate, na katerih piše "Nazis töten". Gre za malce dvoumen zapis, ki lahko pomeni "Nacisti ubijajo" oziroma "Nacisti pobijajo" ali "Pobijte naciste".
Nemška satirična stranka s preprostim imenom Stranka že od leta 2019 po nemških mestih obeša plakate z napisom "Nazis töten.". Kot trdijo v stranki, z njimi opozarjajo na dejstvo, da so nacisti pobili na milijone ljudi.
Te plakate je nalepila satirična stranka s preprostim imenom Stranka (Die Partei). Plakati so se prvič pojavili novembra 2019 v Bielefeldu v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija pred shodom nemške stranke Desnica (Die Rechte).
"Ugotovitev, da so nacisti pobijali ljudi"
Že takrat so plakati burili duhove v Nemčiji. V Stranki so trdili, da ne gre za poziv k pobijanju nacistov, ampak samo za ugotovitev, da nacisti pobijajo ljudi, v drugi svetovni vojni celo na milijone ljudi.
Upravno sodišče v Chemnitzu je obešanje oziroma lepljenje plakatov "Nazis töten" v Plaunu znova dovolilo. Kot piše nemški Welt, je sodišče svojo odločitev utemeljilo z navedbo, da vsebina plakata ne pomeni kršitve javne varnosti. Sodišče je tudi zapisalo, da plakati ne kršijo zakonodaje o predvolilnem oglaševanju. Odločitev sodišča v Chemnitzu še ni pravnomočna.
25