V Argentini poteka izredni vrh Zveze držav Južne Amerike. V središču je dogovor med Washingtonom in Bogoto, da lahko ZDA uporabljajo kolumbijska vojaška oporišča za boj proti mamilom in terorizmu.
ZDA in Kolumbija sta se 14. avgusta dogovorili, da bodo ameriške vojaške sile dobile dovoljenje za uporabo treh letalskih, dveh pomorskih in dveh kopenskih oporišč kolumbijskih oboroženih sil, za kar bo Washington plačal na leto 40 dolarjev najemnine. Ameriška in kolumbijska vlada zatrjujeta, da ne gre za prevzem oporišč, ampak le najem in da bodo oporišča še naprej pod upravo Kolumbije oziroma kolumbijske vojske.
Ameriške sile doslej nameščene v Ekvadorju
ZDA so iskale nove možnosti za namestitev letal in vojske v Latinski Ameriki, potem ko jim je ekvadorski predsednik Rafael Correa odpovedal podaljšanje desetletne pogodbe za uporabo oporišča Manta, od koder so vodili vojno proti trgovini z mamilom. Kolumbija je bila logična izbira za oporišča, saj je ta država največji zaveznik ZDA v celotni Latinski Ameriki, obenem pa tudi vir 80 odstotkov kokaina, ki na leto pride na ameriški nenasitni trg. Trgovina med državama pa je na leto vredna okoli sedem milijard dolarjev.
Kolumbija in ZDA leta 2004 dogovorili za sodelovanje
Kolumbija je od leta 2000 od ZDA dobila več kot šest milijard dolarjev pomoči za boj proti trgovini z mamili in terorizmu. Državi sta se že leta 2004 dogovorili za sodelovanje s prisotnostjo ameriških oboroženih sil in policije s pogodbo, ki je dovolila prisotnost 800 vojakov in 600 pogodbenikov oziroma "plačancev" v Kolumbiji. Doslej so imeli Američani v povprečju na leto v Kolumbiji le pol toliko ljudi.
Novi pogodbi nasprotujeta Chavez in Morales
Washington in Bogota zatrjujeta, da gre pri novi pogodbi le za širitev stare oziroma, da ameriška prisotnost ne bo večja od tiste, ki je bila dogovorjena leta 2004. Razlika je le v tem, da bodo lahko uporabljali večje število oporišč. Ta razlaga kritikov iz drugih držav Latinske Amerike ni zadovoljila. Posebej glasni so levičarji, kot je predsednik Venezuele Hugo Chavez in tudi predsednik Bolivije Evo Morales.
Morales je pogodbo označil za izdajo interesov kolumbijskega ljudstva in celotne Latinske Amerike. Chavez govori o tem, da skušajo ZDA v Kolumbiji narediti odskočno desko za napad na Venezuelo in prevzem naftnih objektov ter vseh naravnih virov. Chavez, ki ga še ni nihče doslej "obtožil" zmernega in diplomatskega komuniciranja, prav tako tudi govori o nevarnosti nove vojne v Latinski Ameriki.
Države Latinske Amerike upravičeno zaskrbljene
Chavez zavrača trditve predsednika Kolumbije Alvara Uribeja, da gre le za sile, ki so potrebne v vojni proti trgovini z mamili in teroristom in trdi, da bodo ZDA spremenile Kolumbijo v svoje vojaško oporišče, saj naj bi pogodba dovoljevala Američanom, da delujejo kjerkoli na ozemlju Kolumbije. Za te trditve naj bi imel dokaz v obliki dokumenta, ki ga namerava predstaviti na vrhu Zveze držav Južne Amerike (Unasur).
Večina preostalih voditeljev Latinske Amerike na čelu s predsednikom Brazilije Luizom Inaciom Lulo da Silvo, je bolj previdnih in čakajo na Uribejeva pojasnila. Države Latinske Amerike so sicer upravičeno zaskrbljene. Neslavna zgodovina vpletanja ZDA v notranje zadeve v času hladne vojne, ko je Washington z orožjem in denarjem podpiral kriminalce in morilce, če le niso bili komunisti, je namreč še vedno živo prisotna v spominu ljudi. Skrbi ne zmanjšuje niti dejstvo, da je na čelu ZDA sedaj mednarodno priljubljeni Barack Obama.
4
