Četrtek, 9. 11. 2023, 6.38
1 leto
34. dan vojne v Izraelu
Izraelska vojska po deseturni bitki zavzela oporišče Hamasa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,00
Tudi danes so se nadaljevali spopadi Hamasa in Izraela na območju Gaze, v katerih je po deseturni bitki izraelska vojska zavzela oporišče skrajnega palestinskega gibanja. Prav tako je ponovno odprla koridor za evakuacijo civilistov s severa na jug Gaze. Izrael medtem še naprej izvaja racije tudi na zasedenem Zahodnem bregu, v njih je umrlo sedem Palestincev.
Poudarki dneva:Israel-Gaza-Middle East 11/8/23:
— Global: Military-Info (@Global_Mil_Info) November 9, 2023
- IDF combat engineering forces have destroyed around 130 tunnel shafts.
- Thousands of Palestinians continue to evacuate northern Gaza via the established humanitarian corridor.
- The U.S. struck a weapons storage facility in eastern Syria… pic.twitter.com/2jSBgCOfgx
18.53 Cinizem: izraelski polkovnik pravi: V Gazi ni humanitarne krize
17.54 Golob: V Gazi nujna takojšnja humanitarna prekinitev spopadov
17.03 ZDA: Izrael bo vsak dan izvajal štiriurne humanitarne odmore
16.35 Izraelska vojska: Dron je strmoglavil v stanovanjsko stavbo v Izraelu
16.33 IDF: Ubili smo 50 borcev Hamasa blizu bolnišnice Shifa
15.17 Šukri: Kar počne izraelska vlada, močno presega pravico do samoobrambe
13.38 Izrael nadaljuje napade v Gazi in racije na Zahodnem bregu
13.05 Slovenija namenja pomoč žrtvam hudodelstev
12.45 Macron na konferenci za pomoč Gazi pozval k prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom
11.45 Netanjahu znova zavrnil prekinitev ognja v Gazi brez izpustitve talcev
7.20 Zveza humanitarnih organizacij poziva k prekinitvi ognja v Gazi
6.55 Izraelska vojska uničuje Hamasovo infrastrukturo
6.25 Na humanitarni konferenci v Parizu o pomoči prebivalstvu v Gazi
18.53 Cinizem: izraelski polkovnik pravi, da v Gazi ni humanitarne krize
Izraelski polkovnik je na tiskovni konferenci zanikal, da je na območju Gaze humanitarna kriza. Moše Tetro, vodja direktorata za koordinacijo in zvezo v Gazi, je ameriškemu dopisniku Marku Stonu povedal, da v Gazi ni humanitarne krize.
"V Gazi ni humanitarne krize, to je vaše mnenje, kajne?" je vprašal novinar. "Da. Zagotovo je veliko humanitarnih izzivov, ne le v Gazi, ampak tudi v Izraelu. Smo v vojni. Dovolimo vnos hrane, večinoma brez plačila," je odgovoril polkovnik Tetro.
Njegove trditve so v nasprotju z današnjimi izjavami ZN, ki so pozvali k neoviranemu dostopu za več sto tovornjakov s humanitarno pomočjo. Manjka hrane, vode, medicinskega materiala in goriva.
Vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini je na današnji konferenci spregovoril o trpljenju otrok v Gazi, ki jih je prejšnji teden videl prosjačiti za kos kruha in požirek vode. "Omejevanje hrane, vode in zdravil je kolektivno kaznovanje, kar je kršitev mednarodnega prava," je opozoril.
17.54 Golob: V Gazi nujna takojšnja humanitarna prekinitev spopadov
Slovenski premier Robert Golob je na konferenci za pomoč Gazi v Parizu danes poudaril pomen dostopa humanitarne pomoči tamkajšnjim prebivalcem. Kot je ob tem opozoril, je za dostavo humanitarne pomoči nujno, da pride do takojšnje humanitarne prekinitve spopadov med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas.
Po besedah Goloba je bombardiranje civilnih ciljev v Gazi, ki smo mu priča danes, popolnoma nesorazmerno s pravico do obrambe. "Pozivi, naj Izrael pri tem spoštuje mednarodno pravo, predvsem pa mednarodno humanitarno pravo, do zdaj žal niso bili uspešni," je dejal, kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Slovenski premier je v svojem nastopu opozoril tudi na humanitarno krizo v Gazi. Po njegovem prepričanju ne moremo govoriti o dostavi humanitarne pomoči civilistom, če pred tem ne pride "do takojšnje humanitarne prekinitve spopadov".
Slovenija je po Golobovih besedah za humanitarno pomoč že veliko prispevala, med drugim je vlada v sredo potrdila dodaten milijon evrov pomoči in tako podvojila prispevek za pomoč Palestincem.
17.03 ZDA: Izrael bo vsak dan izvajal štiriurne humanitarne odmore
Izrael naj bi začel izvajati vsakodnevne štiriurne humanitarne odmore v severni Gazi, da bi prebivalcem omogočil evakuacijo, so sporočili iz Bele hiše.
To naj bi omogočilo dostavo humanitarne pomoči v oblegano enklavo in pomagalo civilistom, da se umaknejo na varno.
BREAKING: Israel will begin four-hour fighting pauses in northern Gaza on Thursday to allow people to flee hostilities, the White House has said.
— Sky News (@SkyNews) November 9, 2023
Latest 🔗 https://t.co/nlGZPIoLRH
📺 Sky 501, Virgin 602, Freeview 233 and YouTube pic.twitter.com/C7ghocWaU9
Kot je danes dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby, se je Izrael strinjal, da bo vsak dan izvajal štiriurne prekinitve svojih vojaških operacij na območju severnega dela Gaze.
Obvestila o "premorih" bodo objavljena tri ure pred njihovim začetkom, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Kirby, ki je odločitev Izraela označil za "pomemben prvi korak", s katerim bi zagotovili, da ima civilno prebivalstvo možnost umika na varnejša območja, stran od spopadov.
Kirby je še dejal, da bo med temi premori mogoče dostaviti humanitarno pomoč na območje Gaze. Prvi premor naj bi Izraelci napovedali že danes, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kirby je sicer ponovil ameriško stališče, da zdaj ni čas za prekinitev ognja, češ da bi to zgolj pomagalo palestinskemu oboroženemu gibanju Hamas "legitimizirati" napade na Izrael 7. oktobra.
Izraelska vojska je že v minulih dneh omogočila "časovno okno", v katerem je prebivalcem severnega dela Gaze, kjer Izrael nadaljuje operacije proti Hamasu, omogočila umik proti jugu enklave. Po izraelskih podatkih je v sredo s severa na jug Gaze zbežalo 50.000 ljudi.
Predsednik ZDA Joe Biden je kasneje novinarjem povedal, da ni možnosti za prekinitev ognja v Gazi, ostaja pa optimističen glede reševanja talcev. "Ne bomo odnehali, dokler jih ne dobimo nazaj," je dejal.
Medij Axios je poročal, da je Biden Netanjahuja prosil, naj privoli v tri dni ali več premora v spopadih, kar je Biden novinarjem potrdil. Na vprašanje, ali je razočaran nad Netanjahujem, pa je Biden odgovoril, da je vse skupaj trajalo malce dlje, kot je upal.
16.35 Izraelska vojska: Dron je strmoglavil v stanovanjsko stavbo v Izraelu
Neidentificirano brezpilotno letalo je strmoglavilo v stanovanjsko zgradbo v južnem izraelskem mestu Eilat, je po poročanju portala index.hr sporočila izraelska vojska. Reševalci nujne medicinske pomoči so sporočili, da ni bilo poškodovanih, le materialna škoda. "Preiskujemo izvor drona in podrobnosti incidenta," je sporočila vojska. Drone so pred tem izstrelili jemenski Hutiji in libanonski Hezbolah.
16.33 IDF: Ubili smo 50 borcev Hamasa blizu bolnišnice Shifa
Izraelske obrambne sile (IDF) trdijo, da so ubile okoli 50 borcev Hamasa, potem ko so izvedle napade v, kot pravijo, vojaški četrti mesta Gaza, blizu bolnišnice Shifa.
Omenjena bolnišnica je bila predmet številnih razprav – Izrael je trdil, da Hamas pod njo kopiči orožje, kar je militantna skupina zanikala. "162. divizija je v zadnjih dneh odstranila okoli 50 teroristov v središču mesta Gaza na območju vojaške četrti Hamasa," so sporočili iz IDF.
15.17 Šukri: Kar počne izraelska vlada, močno presega pravico do samoobrambe
Med udeleženci današnje konference za pomoč Gazi so bili tudi predstavniki arabskih držav. Egiptovski zunanji minister Sameh Šukri je opozoril, da "to, kar počne izraelska vlada, močno presega pravico do samoobrambe", in Izrael obtožil kršitve mednarodnega humanitarnega prava, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Palestinski premier Mohamed Štajeh pa je udeležence pozval, naj končajo dvojna merila, ki po njegovih besedah obstajajo med palestinskimi in izraelskimi žrtvami. "Koliko Palestincev mora umreti, da se ta vojna ustavi? Ali je dovolj vsako uro ubiti šest otrok in štiri ženske?" je vprašal Štajeh.
Tako evropski kot ameriški voditelji "imajo težave pri prepričevanju (Izraela), da bi do humanitarnih premorov moralo priti čim prej", je za francosko televizijo France 2 ob začetku konference povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pri tem je ponovil, da se ima Izrael pravico braniti in da mora biti to v skladu s pravili mednarodnega prava.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v svojem nagovoru poudarila, da je EU največja donatorka pomoči palestinskemu ljudstvu ter da pomaga med drugim s humanitarnim zračnim mostom in logistično podporo Egiptu za dostavo pomoči. EU tudi povečuje pomoč za Gazo, ki bo v letošnjem letu narasla na več kot sto milijonov evrov.
13.38 Izrael nadaljuje napade v Gazi in racije na Zahodnem bregu
Izraelska vojska trdi, da je zavzela oporišče Hamasa v begunskem taborišču Džabalija, in pojasnjuje, da so med spopadi, ki naj bi trajali deset ur, "likvidirali teroriste, zajeli veliko količino orožja ter odkrili številne predore", poroča britanski BBC.
Palestinska tiskovna agencija Wafa medtem poroča, da so izraelska letala bombardirala in uničila eno od hiš v Džabaliji, pri čemer so številni ujeti pod ruševinami.
Izrael medtem še naprej izvaja tudi racije na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile danes v begunskem taborišču Dženin ubile sedem Palestincev, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile tamkajšnje palestinske oblasti.
Od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize je bilo tako v spopadih z izraelskimi silami na Zahodnem bregu po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje ubitih več kot 150 Palestincev, še okoli tisoč pa je bilo aretiranih, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
13.05 Slovenija namenja pomoč žrtvam hudodelstev
Slovenija je nakazala prispevek Mednarodnemu kazenskemu sodišču v skrbniški sklad za žrtve v višini 15 tisoč evrov. Na ta način pomaga žrtvam najhujših hudodelstev.
"Slovenija kot dolgoletna podpornica boja proti nekaznovanosti in spoštovanja človekovih pravic svoje dejavnosti usmerja tudi v pomoč žrtvam hudodelstev. V postopkih ugotavljanja kazenske odgovornosti za najhujša kazniva dejanja, ki jih obravnava Mednarodno kazensko sodišče, imajo žrtve pravico do sodelovanja v sodnem postopku kot priče, kot oškodovanci pa lahko zahtevajo povrnitev škode," so ob tem zapisali v sporočilu za javnost pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Države pogodbenice Rimskega statuta so ustanovile skrbniški sklad za žrtve (Trust fund for victims), ki deluje kot samostojna ustanova v sklopu sistema Mednarodnega kazenskega sodišča. Poglavitni nalogi sklada sta izplačilo sodno dodeljenih odškodnin ter nudenje materialne in druge podpore žrtvam in njihovim družinam pri ponovnem vključevanju v dostojanstveno življenje v svoji skupnosti. Skrbniški sklad za žrtve sredstva pridobiva s prostovoljnimi prispevki.
Število postopkov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem se je v zadnjih letih povečalo, predvsem pa se je bistveno povečalo število žrtev, ki potrebujejo podporo in zadoščenje. Žrtve prihajajo iz različnih držav. Pomoč žrtvam najhujših kaznivih dejanj prispeva k pravičnosti, spravi in mednarodnemu miru.
Slovenija je bila med ustanoviteljicami Mednarodnega kazenskega sodišča, v skrbniški sklad za žrtve pa prispeva od leta 2006. S tem izraža razumevanje potrebe po zagotavljanju pomoči vsem žrtvam hudodelstev in po redni, sistematični ter učinkoviti pomoči. Svojega prispevka ne namenja le posamezni skupini žrtev ali žrtvam v določeni državi. Skrbniški sklad za žrtve sredstva usmeri v skladu s sprejetimi pravili o upravičenosti, prioritetami in na podlagi ocene, kje so sredstva v danem trenutku najbolj potrebna.
S prispevkom potrjujemo zavezanost Slovenije mednarodnemu pravu s poudarkom na podpori delovanju mednarodnega kazenskega pravosodja in zagotavljanju pravičnosti za žrtve najhujših kaznivih dejanj. To spada k celovitemu obravnavanju mednarodnega miru in varnosti ter izhodiščem za delovanje Slovenije v okviru nestalnega članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov v letih 2024–2025, so še zapisali na ministrstvu.
12.45 Macron pozval k prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Parizu ob odprtju konference o humanitarni pomoči prebivalstvu v Gazi pozval k prizadevanjem za prekinitev ognja med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Napovedal je tudi, da bo Francija letos povečala humanitarno pomoč za ljudi v Gazi na sto milijonov evrov.
Na pobudo Francije danes v Parizu poteka mednarodna konferenca o humanitarni pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi. Namen srečanja s predstavniki držav in humanitarnih organizacij je izboljšanje koordinacije mednarodne pomoči za Gazo ter zbiranje dodatnih humanitarnih sredstev za prizadeto prebivalstvo.
Gostitelj srečanja Macron je ob začetku konference pozval k "prizadevanjem za prekinitev ognja" med Izraelom in Hamasom v Gazi, kjer se ob izraelski ofenzivi v odgovor na Hamasove napade 7. oktobra krepi humanitarna kriza, na območju pa primanjkuje elektrike, goriva, vode in medicinskih pripomočkov.
"Na kratki rok moramo poskušati zaščititi civiliste. Za to zelo hitro potrebujemo humanitarni premor in moramo si prizadevati za prekinitev ognja," je dejal Macron udeležencem konference, med katerimi je tudi slovenski premier Robert Golob.
Na konferenci pričakujejo tudi dodatne finančne zaveze za podporo ljudem v Gazi. Francija bo tako letos za humanitarno pomoč palestinskemu prebivalstvu namenila dodatnih 80 milijonov evrov, s čimer bo pomoč dosegla sto milijonov evrov, je napovedal Macron.
"Od 7. oktobra je Francija napovedala 20 milijonov evrov dodatne humanitarne pomoči in ta prizadevanja bomo povečali na sto milijonov evrov v letu 2023," je izjavil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Dan pred začetkom konference je zveza 13 največjih humanitarnih organizacij, med njimi Zdravniki brez meja, Amnesty International in Oxfam, svetovne voditelje pozvala, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli takojšnjo prekinitev ognja v Gazi.
11.45 Netanjahu znova zavrnil prekinitev ognja v Gazi brez izpustitve talcev
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v sredo kot lažne govorice zavrnil poročanje več medijev, da v zameno za večdnevno humanitarno prekinitev ognja potekajo pogajanja o izpustitvi več kot deset talcev od 240, ki jih na območju Gaze zadržuje skrajno palestinsko gibanje Hamas. Ponovil je, da je izpustitev talcev pogoj za prekinitev ognja.
"Želim utišati vse vrste lažnih govoric, ki jih slišimo iz vseh smeri, in ponoviti jasno stvar: brez izpustitve naših talcev ne bo prekinitve ognja," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
To je dejal, potem ko je po poročanju medijev vir blizu Hamasa povedal, da potekajo poganja za izpustitev 12 talcev, od tega šest Američanov, v zameno za tridnevno prekinitev ognja. Z dogovorom naj bi želeli omogočiti dostavo humanitarne pomoči prebivalcem na območje Gaze, kjer so zaradi vsesplošnega pomanjkanja po ocenah Združenih narodov razmere katastrofalne.
Drugi vir pa je dejal, da na pogajanjih posreduje Katar, ki se usklajuje z ZDA, in da naj bi govorili o "izpustitvi od 10 do 15 talcev v zameno za od 48- do 72-urni humanitarni premor".
Nemška tiskovna agencija dpa je medtem poročala, da ji je visoki predstavnik Hamasa Osama Hamdan potrdil, da potekajo resna pogajanja. Dodala pa je, da obstajajo skrbi, da Izrael na prizadevanja ne odgovarja.
Netanjahu sicer ni jasno povedal, ali misli na izpustitev vseh talcev, so pa svojci talcev v odzivu na poročanje medijev o pogajanjih vztrajali, da bi "vsak korak v smeri prekinitve ognja moral vključevati izpustitev vseh talcev iz Gaze", poroča AFP.
Izrael je skupaj z ZDA namreč pripravljen samo na krajše humanitarne premore.
Katar je posredoval tudi pri izpustitvi štirih talcev, edinih, ki jih je od zajetja 7. oktobra doslej izpustil Hamas. Bogata zalivska država je velika podpornica Palestincev in ima odprte komunikacijske kanale s Hamasom. Ta ima v Katarju svoj politični urad, v državi pa živi tudi vodja Hamasa Ismail Hanija. ZDA imajo v Katarju medtem svoje največje vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu.
7.20 Zveza humanitarnih organizacij poziva k prekinitvi ognja v Gazi
Zveza 13 največjih humanitarnih organizacij, med njimi Zdravniki brez meja, Amnesty International in Oxfam, je svetovne voditelje dan pred današnjo mednarodno konferenco o pomoči Gazi pozvala, naj si prizadevajo za prekinitev ognja v palestinski enklavi, kjer se ob izraelski ofenzivi v odgovor na Hamasove napade 7. oktobra krepi humanitarna kriza.
Organizacije pozivajo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in voditelje držav, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli takojšnjo prekinitev ognja. Druge prednostne naloge bi morale vključevati konkretne ukrepe za osvoboditev talcev ter zaščito vsega civilnega prebivalstva, zagotovitev dostopa humanitarne pomoči v Gazo in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.
Poleg prej omenjenih so med podpisniki izjave, objavljene v sredo, med drugim tudi organizacije Action Against Hunger, Norveški svet za begunce (NRC) in Mednarodna federacija za človekove pravice.
"Naši humanitarni delavci na zaprtem območju Gaze nas vse bolj obupano prosijo za zaščito in pomoč," je v izjavi dejal vodja NRC Jan Egeland ter dodal, da je nesprejemljivo, da še vedno ni humanitarne prekinitve ognja, humanitarnega koridorja in konca obleganja Gaze.
Organizacije so izjavo podale dan pred današnjo mednarodno konferenco o humanitarni pomoči Gazi. Njen cilj je mobilizacija vseh partnerjev in strani, da se odzovejo na potrebe prebivalcev Gaze, je v sredo novinarjem pod pogojem anonimnosti povedal Macronov svetovalec. Srečanja se sicer ne bo udeležil noben izraelski predstavnik.
Izraelsko obleganje in bombardiranje Gaze se je začelo 7. oktobra, ko so napadi Hamasa v Izraelu zahtevali življenja 1.400 ljudi, napadalci pa so zajeli okrog 240 talcev. Ministrstvo za zdravje v Gazi trdi, da je bilo v izraelski ofenzivi ubitih okrog 10.600 ljudi, od tega več kot 4.000 otrok.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da nikakršne prekinitve spopadov ne bo, dokler Hamas ne izpusti vseh talcev.
6.55 Izraelska vojska uničuje Hamasovo infrastrukturo
Bojni inženirji izraelskih obrambnih sil še naprej iščejo in uničujejo Hamasovo teroristično infrastrukturo v Gazi, vključno s podzemnimi predori, so objavili na omrežju X.
V teh so shrambe vode in kisika, kar nakazuje, da so pripadniki Hamasa tam nameravali bivati dolgo, so še zapisali ob objavi. Od začetka vojne je bilo uničenih 130 vhodov v predore.
IDF combat engineers are currently working to expose and destroy Hamas terrorist infrastructure in Gaza, including tunnels. Water and oxygen storage discovered inside the tunnels indicates Hamas' preparations for prolonged stays underground.
— Israel Defense Forces (@IDF) November 9, 2023
130 tunnel entrances have been… pic.twitter.com/McuxQHc1b2
6.25 Na humanitarni konferenci v Parizu o pomoči prebivalstvu v Gazi
Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona bo v Parizu danes potekala mednarodna konferenca o humanitarni pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi, ki se je bodo udeležili številni voditelji ter predstavniki mednarodnih in nevladnih organizacij. Na konferenci bo sodeloval tudi slovenski premier Robert Golob.
Glavni cilj konference je izboljšanje koordinacije mednarodne pomoči za Gazo in zbiranje dodatnih humanitarnih sredstev za prizadeto prebivalstvo.
Emmanuel Macron in Robert Golob.
Na srečanju naj bi bilo po napovedih Pariza v ospredju zavzemanje za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in krepitev dostopa humanitarne pomoči do območja Gaze, ki je od napadov palestinskega oboroženega gibanja Hamas na Izrael v začetku oktobra pod izraelskim obleganjem.
Humanitarne razmere v Gazi, kjer izraelska vojska že več kot mesec dni izvaja okrepljene napade in kopenske vojaške operacije, so kritične, na območju primanjkuje elektrike, goriva, vode in medicinskih pripomočkov.
Konferenca naj bi se zato osredotočila tudi na mednarodni humanitarni odziv na področju zdravja, energije in hrane, pričakovati pa je tudi poziv k podpori mednarodnim organizacijam, ki delujejo v Gazi.
Gaza
Na dogodku pričakujejo številne voditelje EU in držav članic, pa tudi visoke predstavnike arabskih držav ter mednarodnih in regionalnih organizacij. Medtem ko bodo predstavniki palestinskih oblasti na srečanju navzoči, pa se Izrael po poročanju francoske tiskovne agencije AFP konference ne bo udeležil.
Džabalija, Gaza
