Sreda,
7. 2. 2024,
7.37

Osveženo pred

10 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,04

Natisni članek

Natisni članek

civilisti žrtve napad vojska Palestina Sirija Izrael

Sreda, 7. 2. 2024, 7.37

10 mesecev, 2 tedna

124. dan vojne v Izraelu

Netanjahu zavrnil zahteve Hamasa

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,04
Izraelska vojska | Hamas je v svojem odzivu predlagal prekinitev ognja za štiri mesece in pol.  | Foto Reuters

Hamas je v svojem odzivu predlagal prekinitev ognja za štiri mesece in pol.

Foto: Reuters

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v televizijskem nagovoru sporočil, da je oboroženim silam odredil, naj bodo pripravljene na delovanje v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon palestinskih beguncev. Ob tem je zavrnil "bizarne zahteve" palestinskega gibanja Hamas in napovedal popolno zmago v nekaj mesecih.

Pomembnejši dogodki dneva:

21.37 Netanjahu zavrnil zahteve Hamasa. Napoveduje popolno zmago.

17.26 ZN: Izrael onemogočal dostop humanitarnim misijam 
11.20 Izrael preučuje odziv Hamasa na predlog o prekinitvi ognja
10.30 Savdska Arabija ne bo priznala Izraela pred oblikovanjem palestinske države

8.35 Izraelska vojska potrdila smrt več deset talcev v Gazi
7.20 V izraelskih napadih na sirski Homs ubitih več ljudi

21.37 Netanjahu zavrnil zahteve Hamasa. Napoveduje popolno zmago

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes v televizijskem nagovoru sporočil, da je oboroženim silam odredil, naj bodo pripravljene na delovanje v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon palestinskih beguncev. Ob tem je zavrnil "bizarne zahteve" palestinskega gibanja Hamas in napovedal popolno zmago v nekaj mesecih.

Netanjahu je tudi danes vztrajal, da je treba ohranjati vojaški pritisk na Hamas, saj da bo to privedlo do izpustitve talcev, ki jih je palestinsko gibanje zajelo med nasilnim vdorom v Izrael 7. oktobra lani.

Kot je prepričan, sprejetje zahtev Hamasa za premirje ne bi privedlo do izpustitve talcev, pač pa bi zgolj ustvarilo pogoje za "še en pokol", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po oceni visokega predstavnika Hamasa je Netanjahujeva odločitev znak, da je njegov cilj genocid, še poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vztrajanje pri nadaljevanju agresije v celoti potrjuje, da je cilj napadov v Gazi genocid palestinskega ljudstva", je na novinarski konferenci v Bejrutu dejal Osama Hamdan.

"Z vsemi sredstvi si bomo prizadevali zaščititi naše ljudi, naj bo z uporom ali s političnimi prizadevanji za ustavitev agresije," je še dodal Hamdan po navedbah AFP.

Izrael je v torek začel preučevati odziv Hamasa na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Odziv Hamasa naj bi predvideval prekinitev ognja za 135 dni. V tem času bi gibanje izpustilo vse talce v zameno za več palestinskih zapornikov. Izrael pa bi umaknil svoje sile iz Gaze in skupaj s Hamasom sklenil dogovor o koncu vojne.

Hamas je v torek sporočil, da je Katarju in Egiptu predal svoj odziv na predlog. Še istega dne je ameriški državni sekretar Antony Blinken ta odziv posredoval Izraelu, kjer ga sedaj preučuje izraelska obveščevalna služba Mosad.

Upanje, da bi lahko z dogovorom lahko dosegli izpustitev talcev, je Blinken izpostavil danes, ko se je vnovič mudil v Izraelu, kjer se je med drugim srečal tudi z Netanjahujem, navaja portal ameriške televizije CNN.

17.26 ZN: Izrael onemogočal dostop humanitarnim misijam 

Združeni narodi so opozorili, da je Izrael v januarju onemogočil dostop več kot polovici načrtovanih humanitarnih misij do območij na severu Gaze. Po podatkih Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je bil dostop omogočen misijam, ki so vključevale razdeljevanje hrane, misijam v podporo ključnim objektom pa večinoma zavrnjen.

Po podatkih OCHA so humanitarnim misijam, ki so januarja krenile na pot iz Rafe na jugu Gaze, pogosto onemogočili dostop do območij na severu Gaze, kjer je potrebno usklajevanje z izraelsko vojsko.

Po podatkih agencije ZN so od 61 načrtovanih misij na sever Gaze izraelske oblasti omogočile le deset, dve so omogočili le delno, 34 pa je bil zavrnjen dostop. Devetim misijam je bil dostop sprva omogočen, vendar je bil kasneje oviran, ker se je izkazalo, da so poti, ki jih je določila izraelska vojska, neprehodne. Šest misij pa so humanitarne organizacije preložile zaradi notranjih operativnih omejitev, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Misije, ki jim je bil omogočen dostop, so vključevale predvsem razdeljevanje hrane, medtem ko je bil dostop misijam v podporo ključnim bolnišnicam in objektom, ki zagotavljajo vodo, higieno in sanitarne storitve, v veliki večini zavrnjen, je sporočila OCHA.

Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je nedavno odločilo, da mora Izrael sprejeti takojšnje in učinkovite ukrepe, ki bodo omogočili zagotavljanje nujno potrebne humanitarne pomoči za ljudi v Gazi, kjer razmere še naprej ostajajo kritične.

Medtem se tudi nadaljujejo srditi spopadi in napadi Izraela na jugu Gaze. OCHA je v noči na danes poročala o "intenzivnem izraelskem bombardiranju iz zraka, s kopnega in z morja v večjih delih območja Gaze, zlasti v in okoli Han Junisa" na jugu. Napadi so zahtevali nove žrtve med civilisti, razseljevanje prebivalstva in uničenje civilne infrastrukture, je sporočila agencija.

Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v Gazi je bilo v izraelskih napadih na enklavo doslej ubitih 27.708 ljudi, od tega 123 v zadnjih 24 urah. Ranjenih je 67.147 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.20 Izrael preučuje odziv Hamasa na predlog o prekinitvi ognja

Palestinsko gibanje Hamas je v torek sporočilo, da je Katarju in Egiptu predalo svoj odziv na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Kot so pojasnili, je cilj njihovega predloga končati agresijo proti Palestincem, zagotoviti humanitarno pomoč, odpraviti obleganje Gaze in dokončati proces izmenjave zapornikov.

Istega dne je ameriški državni sekretar Antony Blinken odziv Hamasa posredoval Izraelu, ki ga zdaj preučuje izraelska obveščevalna služba Mosad. Izraelski premier Benjamin Netanjahu odziva še ni komentiral, je pa v torek izjavil, da je Izrael na poti do popolne zmage in da se ne namerava ustaviti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hamas je v svojem odzivu predlagal prekinitev ognja za štiri mesece in pol. V tem času bi gibanje osvobodilo vse talce, ki jih zadržuje. Izrael pa bi izpustil nekatere palestinske zapornike, umaknil svoje sile iz Gaze in skupaj s Hamasom dosegel dogovor o koncu vojne, na spletni strani piše agencija Reuters.

Prekinitev ognja bi potekala v treh fazah, od katerih bi vsaka trajala 45 dni. V prvi fazi bi Hamas izpustil vse zajete ženske, moške, mlajše od 19 let, ter starejše in bolne v zameno za izpustitev več palestinskih žensk in otrok iz izraelskih zaporov. Izrael bi prav tako moral umakniti svoje sile iz nekaterih predelov Gaze.

Druga faza bi se začela šele, ko bi obe strani zaključili pogovore o pogojih, ki bi bili potrebni za končanje vojaških operacij in ponovno vzpostavitev miru. V tej fazi bi Hamas izpustil preostale talce, izraelske sile pa bi se v celoti umaknile iz Gaze. V tretji fazi bi si strani izmenjali še posmrtne ostanke žrtev.

Po navedbah vira blizu pogajanj o prekinitvi ognja naj predlog Hamasa ne bi zahteval takojšnje trajne prekinitve ognja, temveč bi se o koncu vojne morali strani dogovoriti, preden bi Hamas izpustil zadnjega talca. Za čas prekinitve ognja naj bi se tudi okrepila dobava humanitarne pomoči v Gazo.

Po poročanju izraelskega medija Times of Israel naj bi si Hamas prizadeval za izpustitev 1500 zapornikov, od katerih bi bila tretjina tistih, ki jih je Izrael obsodil na dosmrtno zaporno kazen.

Dogovor o prekinitvi ognja bo tudi osrednja tema današnjega Blinknovega obiska v Izraelu. Blinken je sicer v ponedeljek z obiskom Savdske Arabije začel že svojo peto turnejo po Bližnjem vzhodu, odkar je 7. oktobra izbruhnila vojna med Izraelom in Hamasom.

Doslej je obiskal Egipt in Katar, danes pa se bo predvidoma sestal še z Netanjahujem, izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom, obrambnim ministrom Joavom Galantom, načelnikom generalštaba izraelske vojske Herzijem Halevijem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, poroča katarska televizija Al Jazeera.

10.30 Savdska Arabija ne bo priznala Izraela pred oblikovanjem palestinske države

Savdska Arabija ne bo vzpostavila diplomatskih odnosov z Izraelom, dokler ne bo priznana neodvisna palestinska država, je zunanje ministrstvo zalivske kraljevine danes zapisalo v izjavi. To sporočilo je Rijad že prenesel tudi Washingtonu, so dodali in ponovno pozvali k ustavitvi ofenzive Izraela v Gazi.

Savdska Arabija je ameriški vladi prenesla jasno stališče, da ne bo diplomatskih odnosov z Izraelom, če ne bo v okviru meja iz leta 1967 in Vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico priznana neodvisna palestinska država, je v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisal Rijad. Obenem so terjali ustavitev agresije v Gazi in umik izraelskih sil z obleganega ozemlja.

Savdska Arabija ni nikoli priznala Izraela in se tudi ni pridružila leta 2020 izpogajanemu dogovoru, v skladu s katerim sta uradne odnose z Izraelom vzpostavili njeni zalivski sosedi Bahrajn in Združeni arabski emirati ter Maroko.

Pred tem je tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby v torek novinarjem dejal, da se pogovori o normalizaciji odnosov med državama nadaljujejo in da je Washington prejel pozitiven odziv obeh strani.

Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki si na novi turneji na območju prizadeva za prekinitev ognja v Gazi, je v torek dejal, da je savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman med njunim srečanjem izrazil interes za normalizacijo odnosov z Izraelom. Je pa tudi on postavil dva pogoja za to – konec spora v Gazi in jasna časovnica poti do vzpostavitve palestinske države.

Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna si že ves čas prizadeva za savdsko priznanje Izraela. Pred izbruhom vojne oktobra lani je Rijad že postavil pogoje za vzpostavitev uradnih odnosov, nato je proces zastal.

8.35 Izraelska vojska potrdila smrt več deset talcev v Gazi

Izraelska vojska je potrdila, da je 31 družin talcev, ki jih je po vdoru v Izrael 7. oktobra zajelo palestinsko gibanje Hamas, obvestila o smrti njihovih bližnjih. Iz poročila, ki ga je v torek objavil ameriški časnik New York Times, pa izhaja, da je bilo v Gazi ubitih najmanj 32 izraelskih talcev. Sumijo, da bi jih lahko bilo še več.

"31 družin smo obvestili, da njihovi bližnji, ki so bili zajeti kot talci, niso več med živimi, in potrdili njihovo smrt. Preostalim družinam smo posredovali vse preverjene informacije o njihovi usodi in stanju, ki so nam na voljo," je v torek dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari.

Ob tem je zagotovil, da si izraelska vojska še naprej prizadeva, da bi osvobodila talce, ter podal informacije o poteku izraelske ofenzive v Gazi. Med drugim je dejal, da izraelski vojaki še naprej delujejo v mestu Han Junis na jugu in krepijo operacije na severu Gaze.

Sporočil je tudi, da naj bi izraelska vojska odkrila dokumente z dokazi o finančnih transakcijah med Hamasom in Iranom, ki naj bi palestinskemu gibanju med letoma 2014 in 2020 zagotovil 150 milijonov ameriških dolarjev podpore.

Umrlo je najmanj 32 od več kot 130 talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas, pa je razvidno iz poročila, objavljenega v torek, ki vsebuje posodobljene podatke o stanju talcev, poročata New York Times in izraelski medij Times of Israel.

New York Times je v torek ob sklicevanju na zaupno oceno izraelskih obveščevalcev poročal, da je bilo ubitih več talcev, kot so mislili doslej. Glede na nepotrjene obveščevalne podatke je bilo poleg omenjenih 32 morda ubitih še vsaj 20 talcev, navaja poročilo.

Pripadniki gibanja Hamas so 7. oktobra vdrli na ozemlje Izraela, ubili več kot tisoč ljudi in zajeli 253 talcev. Po zadnjih podatkih naj bi jih bilo 132 še vedno v Gazi, potem ko so v okviru dogovora o začasnem premirju novembra izpustili 105 ljudi. Še štiri talce so izpustili pred začetkom premirja. Nato so v Gazi našli trupla še osmih talcev, tri so pomotoma ubili izraelski vojaki, eno osebo pa naj bi rešili, navaja Times of Israel.

7.20 V izraelskih napadih na sirski Homs ubitih več ljudi

V izraelskih napadih na regijo Homs v Siriji je bilo danes ubitih deset ljudi, od tega šest civilistov, je danes sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Napad v osrednjem delu države je potrdilo tudi sirsko obrambno ministrstvo, ki pa ne navaja števila mrtvih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ubita sta bila tudi dva borca libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah, je za AFP dejal vodja observatorija Rami Abdel Rahman. Dvojica naj bi živela v zgornjem nadstropju stavbe, preostale žrtve pa v nižjih etažah.

Obrambno ministrstvo v Damasku je medtem javilo, da je Izrael z letali, ki naj bi priletela iznad Sredozemskega morja iz smeri libanonskega Tripolija, izvedel napade na več ciljev v Homsu in njegovi okolici, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih več civilistov. Sirska državna televizija je objavila posnetke reševalcev, ki se prebijajo skozi ruševine porušene stavbe.

Že prejšnji teden so ZDA v povračilo za napad na svojo bazo v Jordaniji, v katerem so bili ubiti trije ameriški vojaki, v Siriji in Iraku napadle položaje več skupin, ki uživajo podporo Irana. Od minulega tedna je cilje v Siriji večkrat obstreljeval tudi Izrael, v napadih je bilo ubitih več proiranskih borcev.

Izraelske sile sicer pogosto obstreljujejo cilje v sosednji Siriji. Z napadi naj bi želeli preprečiti, da bi Iran in z njim povezane oborožene skupine razširili svoj vpliv v državi, ki je od leta 2011 v primežu državljanske vojne. Od začetka vojne v Gazi so se izraelski napadi na cilje v Siriji okrepili.

F-16
Novice Rusija, Iran, Irak in Sirija kritični do napadov ZDA: Gre za odvračanje pozornosti
Hutiji Jemen
Novice Novi ameriški napadi na hutije v Jemnu: "To je šele začetek"
Anthony Blinken
Novice Blinken odhaja na novo bližnjevzhodno turnejo
Matjaž Nemec
Trendi Matjaž Nemec za izključitev Izraela iz Evrovizije