Hrvaška se vrača k sporazumu Tuđmana in Izetbegovića o meji z BiH

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić (na sliki skupaj z Lagumdžijo na njeni desni) je po nedeljskem srečanju z kolegom iz BiH Zlatkom Lagumdžijo v Motovunu dejala, da bodo v hrvaškem Saboru verjetno razpravljali o ratifikaciji sporazuma o meji, ki sta ga leta 1999 podpisala sedaj že pokojna nekdanja predsednika držav Franjo Tuđman in Alija Izetbegović. Čeprav je bil sporazum pripravljen za ratifikacijo leta 2005, Hrvaška sporazuma ni ratificirala, ker je takratni državni vrh na čelu s HDZ nasprotoval, da bi BiH dobila tudi vrh polotoka Kleka ter dva otočka pri Neumu, Mali in Veliki škoj, ki naj bi pripadla BiH. Do dodatnega zapleta je prišlo, ko je del politikov BiH začel trditi, da ima BiH zaradi lastništva nad tema otočkoma tudi pravico do izhoda na odprto morje, česar Hrvaška ne priznava. Tudi hrvaški premier Zoran Milanović je med sobotnim obiskom na Korčuli potrdil, da se o sporazumu o meji z BiH intenzivno pogovarjajo, potem ko šest let o tem ni bilo niti besede "Na koncu se bomo morali dogovoriti, ne gre za trgovino temveč dogovor s sosedi," je dejal Milanović in hkrati izrazil pričakovanje, da bo Slovenija v dobri veri izpolnila in potrdila tudi svoje obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU.

Rešitev mejnega vprašanja pomembna tudi za EU

Sporazum o meji z BiH je znova aktualen, medtem ko Hrvaška išče rešitev, da bi prometno povezala skrajni jug Hrvaške, ki je kopensko popolnoma ločen od večjega dela države zaradi izhoda BiH na Jadransko morje pri Neumu. Fizična prekinitev kontinuitete ozemlja bo težava tudi pri uvajanju schengenskega reda, ki ga Hrvaška načrtuje v letu 2015 oziroma dobre dve leti po načrtovanem vstopu v EU.

Potem ko je Milanovićeva vlada napovedala, da bodo skupaj z BiH gradila cestni koridor čez ozemlje sosednje države proti Dubrovniku, je iz Evropske unije dobila pozitivne odzive na možnost, da bi Bruselj lahko finančno sodeloval pri izgradnji mosta na Pelješac, ki ga je Milanovićeva vlada pred tem začasno opustila zaradi velikih stroškov projekta.

Minister za promet BiH Damir Hadžić je prejšnji teden izjavil, da so v Sarajevu pripravljeni pomagati Hrvaški, sicer pa da je potrebno spoštovati suverenost BiH, posebej ko gre za nemoteno plovbo v zalivu pri Neumu. "Dvomim, da Zagreb potrebuje meddržavni spor o meji, posebej zdaj, ko je z eno nogo v EU, tako kot BiH ne potrebuje nasprotnika, ki bi oviral njeno pot proti Bruslju. Hrvaška se zaveda, kakšno ceno je plačala v primeru Piranskega zaliva in novega podobnega primera na tem območju nihče ne potrebuje," je izjavil Hadžić.