Sreda, 20. 9. 2023, 7.12
1 leto, 2 meseca
Azerbajdžanski predsednik razglasil konec vojaške operacije v Gorskem Karabahu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,87
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je danes, dan po začetku, razglasil konec vojaške operacije v Gorskem Karabahu in dejal, da je državi uspelo obnoviti svojo suverenost, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem je zatrdil, da so azerbajdžanske sile uničile večino armenskih separatističnih enot v regiji in da se je njihov umik že začel.
"Azerbajdžan je zaradi uspešnih protiterorističnih ukrepov v Karabahu obnovil svojo suverenost," je v televizijskem nagovoru dejal Alijev. Medtem je azerbajdžansko obrambno ministrstvo sporočilo, da morajo separatisti pod nadzorom ruskih mirovnih sil predati vso orožje in težko oborožitev.
"Nezakonite armenske enote so se začele umikati s svojih položajev. Sprejele so naše pogoje in začele oddajati svoje orožje," je potrdil azerbajdžanski predsednik in namignil na možnost sklenitve mirovne pogodbe z Armenijo, katere vojska sicer v tokratnih spopadih ni sodelovala.
"Armenija je presenetljivo pokazala politično kompetentnost, to cenimo (...), dogodki, ki so se zgodili včeraj in danes, bodo pozitivno vplivali na mirovni proces med Azerbajdžanom in Armenijo," je še dejal Alijev.
Prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ljudje ostajajo v zakloniščih
Separatistične oblasti v Gorskem Karabahu, kjer živijo večinoma Armenci, so danes sporočile, da so privolile v prekinitev ognja, v četrtek pa bodo z Azerbajdžanom začele pogovore o integraciji. V azerbajdžanski operaciji je bilo po zadnjih podatkih separatistov v Gorskem Karabahu ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 pa je bilo ranjenih. Med mrtvimi je najmanj deset civilistov, vključno s petimi otroki, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Prekinitev ognja so potrdile tudi oblasti v Azerbajdžanu, poročajo tuje tiskovne agencije.
"S posredovanjem poveljstva ruskega mirovnega kontingenta je bil dosežen dogovor o popolni prekinitvi sovražnosti od 20. septembra ob 11. uri po srednjeevropskem času," je samooklicano predsedstvo regije zapisalo v izjavi na družbenih omrežjih.
"O vprašanjih, ki jih je izpostavila azerbajdžanska stran v zvezi z reintegracijo, zagotavljanjem pravic in varnosti Armencev v Gorskem Karabahu, bomo razpravljali na srečanju med predstavniki lokalnega armenskega prebivalstva in osrednjimi organi Republike Azerbajdžan," so še sporočile separatistične oblasti in dodale, da bo srečanje potekalo v četrtek v mestu Jevlah.
Urad župana prebivalce danes pozval, naj ne bežijo iz regije
Urad župana v glavnem mestu Gorskega Karabaha Stepanakert je medtem prebivalce danes pozval, naj ne bežijo iz regije. "V tem trenutku ni potrebe po selitvi. Pozivamo vas, da upoštevate varnostna navodila ter ostanete v kleteh in protibombnih zakloniščih," je sporočil urad župana.
Novinarka, ki živi v Gorskem Karabahu, je na Twitterju objavila fotografijo žensk, ki se z otroki skrivajo v zaklonišču. "Po devetih mesecih lakote smo zdaj v zaklonišču. Otroci so še včeraj sanjali o kruhu, danes sanjajo o tem, da se bodo jutri zbudili. Ne vem, ali se bomo zbudili, ampak upam, da se nas boste spominjali po tem, da smo se častno uprli temu genocidu," je zapisala ob fotografiji.
After nine months of enduring hunger, we are now in a bomb shelter — sleeping with kids who yesterday dreamed of bread & today dream of waking up tomorrow. I don’t know if we will wake up but I hope you will remember us for resisting this genocide with honor. #NagornoKarabakh pic.twitter.com/4fWJVEvXTV
— Siranush Sargsyan (@SiranushSargsy1) September 19, 2023
Evakuirali več kot dva tisoč civilistov
Kljub pozivom separatističnih oblasti so ruske mirovne sile, ki so v regiji prisotne v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2020, z najnevarnejših območij evakuirale več kot dva tisoč civilistov, od tega več kot tisoč otrok, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Azerbajdžan je v torek začel vojaško operacijo v regiji Gorski Karabah. Obrambno ministrstvo v Bakuju je sporočilo, da je "protiteroristična operacija" namenjena uveljavitvi umika armenskih enot iz regije, kot je bilo določeno v premirju leta 2020. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev pa je zagotovil, da bodo končali operacijo, ko bodo armenski separatisti odložili orožje.
Posledice napada na Gorski Karabah:
Iz sveta so se kmalu po začetku operacije začeli vrstiti pozivi Azerbajdžanu, naj ustavi spopade v Gorskem Karabahu. K ustavitvi spopadov so Armenijo in Azerbajdžan danes pozvale tudi ZDA in Rusija.
"Smo v tesnih stikih z vsemi stranmi konflikta, z oblastmi v Erevanu, z oblastmi v Stepanakertu in Bakuju. Upam, da bomo odpravili napetosti in rešitev tega problema prenesli na miroljubno pot," je ruski predsednik Vladimir Putin dejal na srečanju s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem. Medtem dogovora o prekinitvi ognja ni omenil.
Pozivom se je pridružil tudi papež Frančišek, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Včeraj sem prejel skrb vzbujajoče novice iz Gorskega Karabaha, kjer so se že tako kritične humanitarne razmere poslabšale zaradi nadaljnjih oboroženih spopadov. Na vse vpletene strani in mednarodno skupnost naslavljam poziv, naj utišajo orožje ter si po najboljših močeh prizadevajo za iskanje mirnih rešitev v dobro ljudi in spoštovanje človeškega dostojanstva," je dejal.
Protesti na ulicah armenske prestolnice
Ker se Armenija na spopade ni odzvala, zunanje ministrstvo je Azerbajdžan obtožilo etničnega čiščenja, so v torek zvečer na ulicah glavnega mesta Erevan izbruhnili protesti ter spopadi med protestniki in policijo. Ljudje zahtevajo odstop armenskega premierja Nikoloma Pašinjana, ki ga vidijo kot izdajalca. Ta je namreč letos maja dejal, da bodo morali morda razmisliti o priznanju Karabaha kot sestavnega dela Azerbajdžana v zameno za mir in spoštovanje pravic Armencev, poroča Radio Slovenija.
Protestniki na ulicah glavnega mesta Armenije:
Zaradi regije sta državi že več desetletij v sporu
Azerbajdžan je "protiteroristično operacijo" v Gorskem Karabahu začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Državi sta namreč že več desetletij v sporu zaradi regije. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.
Šest tednov spopadov leta 2020 je terjalo okoli 6.500 življenj, nakar sta sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve. Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev, in pozvale k posredovanju večnacionalnih mirovnih sil.
Državi od takrat s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev konflikta.
