Torek, 29. 7. 2025, 15.24
1 dan, 6 ur
Evropejci o demokraciji: Meh

Raziskava pa je razkrila precejšnjo podporo evropskemu sodelovanju – vključno s podporo Ukrajini ter partnerstvom na področju obrambe in boja proti dezinformacijam. Skoraj polovica vseh vprašanih je dejala, da si želi, da bi EU bolj povezala svoje vojske kot odziv na vse večje grožnje držav, kot je Rusija.
Nova študija, objavljena v ponedeljek, nakazuje, da so Evropejci vse bolj razočarani nad demokracijo. Imeli pa bi evropsko vojsko in močnega voditelja.
Le 36 odstotkov sodelujočih v raziskavi organizacije European Movement je doslednih zagovornikov demokracije, ki cenijo volilno pravico in prepoznavajo pomen nadzora oblasti, poroča Politico.
Preostalih 64 odstotkov – anketirali so več kot 3.500 ljudi v sedmih največjih državah EU – pa demokracijo podpira nedosledno. Vse bolj so namreč naklonjeni ideji močnega voditelja. In ta ideja ima vsako leto večje število podpornikov.
Študija je tudi pokazala, da so demokratične vrednote najmočnejše na Švedskem, kjer demokracijo ceni 52 odstotkov prebivalcev. V vseh drugih analiziranih državah manj kot polovica prebivalstva dosledno podpira demokracijo – v Franciji in Romuniji celo zgolj okoli 30 odstotkov. V Španiji je demokracijo dosledno podpirala le ena četrtina vprašanih.
Vzpon populistov in ekstremnih desničarjev
"Nizek odstotek dosledne podpore demokraciji je resnično zaskrbljujoč," je za Politico rezultate raziskave komentiral generalni sekretar European Movement Petros Fassoulas.
"To pa še ne pomeni, da so naši sodržavljani protidemokratični. So pa razočarani, počutijo se nemočno in razžaljeno – ravno ti občutki pa so seme avtoritarizma," je dodal.
Rezultati raziskave so skladni z naraščajočo podporo populističnim in skrajno desnim strankam po Evropi, kar je pokazal tudi izid volitev v Evropski parlament. Tradicionalne stranke, predvsem v Franciji in Nemčiji, so izgubile veliko glasov, ki so se prelili ravno k populističnim in skrajno desnim politikom.
Za evropsko sodelovanje
Vendar pa je raziskava obenem razkrila precejšnjo podporo evropskemu sodelovanju – vključno s podporo Ukrajini ter partnerstvom na področju obrambe in boja proti dezinformacijam. Skoraj polovica vseh vprašanih je dejala, da si želi, da bi EU bolj povezala svoje vojske kot odziv na vse večje grožnje držav, kot je Rusija.
"Podatki kažejo, da bi se morale politične elite v Bruslju, Parizu, Berlinu in drugod končno zbuditi in uvideti, da si več ljudi, kot so mislili, želi evropsko vojsko," je še dodal Fassoulas.