Sobota, 8. 11. 2025, 19.12
3 ure, 23 minut
Evropa ni pripravljena na neposreden spopad z Rusijo, Putin postaja pogumen, opozarjajo strokovnjaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,54
Če bi Rusija zmagala v Ukrajini, bi lahko Moskva premaknila svoje sile na druge fronte, na primer proti Baltskim državam.
Evropa trenutno ni opremljena za neposreden, visokointenzivni spopad z Rusijo na kopnem, opozarja novo poročilo Francoskega inštituta za mednarodne odnose (IFRI). Dokument, pripravljen ob sodelovanju devetih vodilnih evropskih think-tankov (raziskovalnih organizacij ali inštitutov, ki združuje strokovnjake z različnih področij), izpostavlja ranljivosti Stare celine, ki postanejo še bolj kritične v primeru dolgotrajnega vojaškega konflikta, piše Le Monde.
V ekskluzivnem intervjuju za medije so trije raziskovalci IFRI-ja, zgodovinar Dimitri Minic, strokovnjakinja za rusko notranjo in zunanjo politiko Tatiana Kastouéva-Jean ter strokovnjak za sodobno zgodovino Paul Maurice, kritizirali premalo prizadevanj evropske obrambne industrije po ruski invaziji na Ukrajino.
Rusija ima prednost v številčnosti in ognjeni moči
Dimitri Minic poudarja, da Rusija kot avtoritarna država lahko prisili družbo, da prenese ogromne človeške in materialne izgube v visokointenzivnem konfliktu. "Njena moč je v kopenskih in zračnih operacijah, pri čemer kopenske sile številčno presegajo evropske," pravi Minic. Čeprav ima Evropa kakovostno prednost pri usposabljanju, poveljevanju in taktikah kombiniranega orožja, Rusija dominira pri številčnosti osebja, ognjeni moči in mobilizacijskih zmogljivostih.
Moskva je že leta 2022 delno mobilizirala gospodarstvo in povečala proizvodnjo krstarečih in balističnih raket, kot so Iskander in Kh-101, ključnih za udare na ukrajinsko energetsko in železniško infrastrukturo. Kljub temu ima Rusija težave s proizvodnjo oklepnih vozil in se približuje koncu zalog iz sovjetskih časov.
Minic svetuje: "Evropa mora izkoristiti svojo superiornost v zraku, na morju in v vesolju ter premakniti bojišče v te domene."
Tatiana Kastouéva-Jean ostaja pesimistična: "Z Vladimirjem Putinom nikoli ne bo miru. Najverjetneje bomo videli zamrznjeno stanje – ne vojno, ne mir."
Evropa zaostaja pri obrambni industriji
Paul Maurice opozarja, da evropska obrambna industrija v treh in pol letih po začetku vojne ni storila dovolj. "Ne gre za zanikanje, temveč za velike težave pri izvajanju politik, deloma zaradi strukture Evropske unije s 27 članicami," pojasnjuje Maurice.
Evropa je razvila agilnejše oblike sodelovanja, kot so E5 (Nemčija, Francija, Italija, Poljska in Združeno kraljestvo) ali Baltes + Weimar (Weimarski trojček: Nemčija, Francija, Poljska), vendar ostaja politična vključenost ZDA znotraj Nata ključna. Maurice opozarja: "To je oblika psihološke odvisnosti Evrope."
Putin izkorišča politične razpoke v Evropi
Minic opozarja, da se tveganje neposrednega oboroženega spopada med Rusijo in Evropo povečuje, če ukrajinski odpor ali kohezija Nata oslabi. Vladimir Putin skuša izolirati Kijev od Zahoda, predvsem od ZDA, in izkoristiti notranje delitve v Evropi. "Evropa mora vzdrževati najmočnejšo transatlantsko povezavo in hkrati ohranjati svoje vrednote," poudarja Minic.
Če bi Rusija zmagala v Ukrajini, bi lahko Moskva premaknila svoje sile na druge fronte, na primer proti baltskim državam – Ahilovi peti Nata, ki leži med Belorusijo, kaliningradsko enklavo in rusko mejo. Število zavezniških sil v Litvi, Estoniji in Latviji je majhno in služi predvsem odvračanju, ne pa obrambe pred večjo invazijo. Evropska mobilnost je omejena zaradi neenotne infrastrukture in različnih standardov. Putin je pogumen zaradi nejasnosti v Washingtonu in oklevanja v Evropi.
Paul Maurice opozarja, da evropska obrambna industrija v treh in pol letih po začetku vojne ni storila dovolj.
Pesimistični scenariji in posredne konfrontacije
Tatiana Kastouéva-Jean ostaja pesimistična: "Z Vladimirjem Putinom nikoli ne bo miru. Najverjetneje bomo videli zamrznjeno stanje – ne vojno, ne mir." Po njenem in Minicovem mnenju bi lahko do leta 2030 prišlo do širšega konflikta zunaj Ukrajine, če Evropa ne bo podprla Ukrajine in vzpostavila prepričljivega konvencionalnega odvračanja.
Posebna skrb je posredna konfrontacija, ki vključuje psihološke in informacijske operacije, sabotaže, atentate in uporabo zasebnih vojaških podjetij. Namen tega je priprava terena za kratko, odločilno vojaško operacijo. Minic opozarja, da Moskva podcenjuje Ukrajino in Zahod, ki ga vidi kot "kukavičnega in dekadentnega".
Čeprav je malo verjetno, bi bila dostava raket Tomahawk Ukrajini velika eskalacija, ki bi lahko sprožila ruski konvencionalni odziv na vzhodno članico Nata. Ruska retorika odraža stare carske ambicije – ohranjanje vpliva na bivše sovjetske in carske teritorije. "Rusi menijo, da imajo pravico vladati v vzhodni Evropi in vplivati na usodo celotnega kontinenta," zaključuje Minic.
Po njegovem je ena največjih napak Zahoda bila, da ruske retorike niso jemali resno.
