Torek, 31. 1. 2023, 22.19
1 leto, 9 mesecev
TEŽAVE SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJEV
Evropa medije rešuje z javnimi sredstvi in davčnimi odpustki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,22
36
Države na različne načine pomagajo medijem: z neposrednimi podporami, davčnimi ugodnostmi, državnim oglaševanjem ali s posebnimi skladi.
Tiskani mediji nimajo težav s preživetjem samo v Sloveniji, ampak se s podobnimi težavami zaradi upadanja branosti, podražitev energentov in papirja, pa tudi vse dražje in nerentabilne distribucije soočajo tudi drugod v Evropi. A se tudi drugod v Evropi zavedajo, da brez medijev ni delujoče demokracije in da je treba novinarstvo podpirati. Problematiko rešujejo na različne načine, ki jih mogoče strniti v štiri različne modele – od neposrednih državnih subvencij, znižane stopnje davka na dodatno vrednost, okrepljenega oglaševanja državnih podjetij v medijih do oblikovanja posebnih medijskih skladov za pomoč novinarstvu, kaže pregled Društva novinarjev Slovenije.
Digitalizacija in usmeritev proti družbi s čim manj papirja verjetno žene tiskane medije počasi v zgodovino oz. k prestrukturiranju v digitalne medije. Toda vse glasnejša so opozorila, da je za zagotavljanje demokratične pravice do informiranosti vseh državljanov treba upoštevati tudi tiste, ki digitalnih medijev iz tega ali onega razloga ne uporabljajo, in jim je zato treba omogočiti spremljanje novic tudi v tiskani obliki.
V zadnjih letih so tiskane medije prizadele podražitve papirja in energentov, kar je še dodatno otežilo produkcijo in distribucijo časopisov. Svoje je prispevala še pandemija covid-19, ki je pomembno vplivala na bralne navade in dodatno oklestila naklade. Tega se zavedajo tudi na ministrstvih v Sloveniji, kjer so pričeli z medresorskim usklajevanjem možnih oblik podpore medijskim tegobam. Kako jih rešujejo drugod po državah EU?
Danska medijem pomaga z novo shemo, pri kateri gre za podporo glede na produkcijske uredniške stroške, kar so pretežno stroški dela zaposlenih novinarjev. Subvencije so vredne 53 milijonov evrov letno.
Ponekod na pomoč z neposrednimi subvencijami
Model neposrednih subvencij je v članicah EU precej redek, saj so podpore omejene z evropskimi pravili glede državne pomoči. A je pandemija tudi na tem področju prinesla nekatere spremembe.
Nemčija, ki do 2021 ni poznala neposredne pomoči tiskanim medijem, je po tem letu časopisom ponudila 220 milijonov evrov kot pomoč pri okrevanju in digitalnem prehodu.
Daleč največ denarja v Evropi je za spodbude namenila Francija, ki je leta 2017 tisku namenila 262 milijonov evrov. Polovico tega zneska so namenili za distribucijo, raznašanje, modernizacijo redakcij, ustvarjanje lokalnih ter regionalnih vsebin, ki so manj zanimive za oglaševalce in podobno. Druga polovica sredstev je šla neposredno lokalnim medijem in tiskovni agenciji AFP.
Sistem državnih subvencij še imajo v Italiji, a ga po pandemiji počasi in postopno ukinjajo. Sistem je bil v državi pogosto tarča kritik, ker naj bi podpiral predvsem strankarske medije in na sploh povečeval politični vpliv na medije.
Švedska odpravlja novičarske puščave
Na demografsko ogroženih in drugih območjih Švedska subvencionira časopise, ki imajo najmanj 1.500 bralcev in ki ustvarijo vsaj 55 odstotkov vsebin sami, torej jih ne prepišejo od drugih virov. Nad tem bedi agencija – sorodna naši Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve – ki deluje pod okriljem ministrstva za kulturo.
Švedska na demografsko ogroženih in drugih območjih subvencionira časopise, ki imajo najmanj 1.500 bralcev in ki sami ustvarijo vsaj 55 odstotkov vsebin.
Imajo še "odbor za podporo medijem", ki obravnava in dodeljuje subvencije tiskanim medijem, s posebnim poudarkom na distribuciji.
Norveška in Finska s shemo za podporo tisku
Norveška je zaradi posledic karantene javna sredstva med drugim vložila tudi v posebno shemo za podporo tisku, in sicer je temu namenila 30 milijonov evrov.
Z dolgoletnimi subvencijami za tisk še vedno pomagajo podpirati množico lokalnih časopisov in peščico nacionalnih časopisov, razmeroma nova pobuda za podporo inovacijam pa dopolnjuje obstoječo shemo, zaradi česar je sorazmerno obsežna in velikodušna. Na ta način se ohranja novinarstvo in pluralnost vsebin.
Tudi Finska je imela vrsto let podobno shemo, a jo je leta 2008 Evropska komisija razveljavila zaradi kršenja pravil o državni pomoči. Kljub temu spodbude še vedno prejemajo manjšinski časopisi – denimo etnična skupina Sami – deli pa jih ministrstvo za promet in komunikacije.
Danska subvencionira stroške uredništev
Na Danskem je ključni model pomoči tiskanim in spletnim medijem tako imenovana shema za demokracijo, ki je leta 2014 zamenjala financiranje distribucije tiskanih medijev. Presodili so namreč, da je financiranje distribucije izgubilo smisel, saj so naklade tiskanim medijem vztrajno padale, potekal je intenziven prehod tiska na splet.
Danska shema je po mnenju danskih novinarskih organizacij uspešna, saj vzpodbuja zaposlovanje novinarjev in produkcijo izvirnih vsebin.
V novi shemi gre za podporo uredništvom glede na produkcijske stroške, kar so pretežno stroški dela zaposlenih novinarjev. Država skupno temu nameni 53 milijonov evrov letno. K shemi lahko pristopijo mediji, ki imajo vsaj tri zaposlene v uredništvu. To so lahko tudi zunanji sodelavci, vsi skupaj morajo doseči število delovnih ur treh redno zaposlenih. Država financira 35 odstotkov povprečne plače konkretnega medija, pri čemer je zgornji cenzus pomoči za posamezen medij 2,2 milijona evrov.
Tiskani in spletni mediji so obravnavani enako. Gre za triletno podporo, ki je mediju dodeljena na podlagi odobritve posebnega neodvisnega odbora za medije, ki odloča tudi, kaj so priznani uredniški produkcijski stroški. Do večje podpore so upravičeni mediji, ki imajo več originalnih vsebin oziroma manj kot 20 odstotkov oglasov.
Denar da, vendar pod strogimi pogoji
Pogoji za pridobitev subvencije so številni in strogi. Če jih naštejemo le nekaj, mora biti medij neodvisen in imeti odgovornega urednika, nagovarjati širok krog uporabnikov, ne le določenih poslovnih in poklicnih skupin, strank in panog. Imeti mora vsebino, kjer je vsaj polovica uredniške vsebine v obliki člankov in podobnega znotraj širokega tematskega področja in z obdelavo aktualnih novic. Hkrati mora biti vsaj ena šestina celotne vsebine neodvisno novinarsko obdelana z namenom objave v ustreznem mediju.
Nišni mediji – to so nacionalni mediji z zelo nizkimi prihodki od oglasov – so deležni povečane podpore, inovativnim novinarskim projektom so namenjena posebna sredstva v višini dveh milijonov evrov. Na Danskem načrtujejo tudi posebno shemo za hiperlokalne medije.
- Medij ima neodvisnega odgovornega urednika,
- vsebina informativnega medija ima posebno in neodvisno vrednost za medije,
- novičarski medij ima neodvisno blagovno znamko,
- novice je mogoče naročiti posebej,
- izvedena je neodvisna registracija inventarja,
- internetni novičarski medij ima dodatne elemente, ki dajejo mediju drugačno funkcijo za uporabnika v primerjavi s katerimkoli podobnim medijem, objavljenim na drugi platformi.
Prednosti in slabosti neposrednih subvencij
Danska shema je po mnenju danskih novinarskih organizacij uspešna, saj vzpodbuja zaposlovanje novinarjev in produkcijo izvirnih vsebin. Po njihovem mnenju je shema zavarovala številna novinarska delovna mesta, saj je eden od pogojev za prejem pomoči tudi sklenjena kolektivna pogodba ali dogovor za medijske delavce.
Mediji so lahko prejemniki pomoči tudi s tem, da jim državna podjetja namenijo del oglaševalskih sredstev.
Prednosti tega modela državne pomoči so razmeroma enostaven in pregleden dostop do financiranja iz proračuna. Poseben poudarek je na distribuciji, hkrati se spodbuja bralna kultura in povečuje ekonomska stabilnost.
Slabo stran predstavlja tveganje za favoriziranje politično ali kapitalsko ljubših lastnikov. Tak primer je Francija, ki je na lestvici svobode tiska (RSF) tradicionalno slabše uvrščena zaradi domnevno velikega vpletanja domačih lastnikov, ki imajo posle z državo.
Avstrija z izdelanim sistemom neposrednih podpor
Tudi sosednja Avstrija ima izdelan sistem pomoči medijem. V ta namen je uvedla tri vrste subvencij.
Splošnih spodbud so deležni vsi izdajatelji dnevnih časopisov. Prejemajo jih podjetja, ki imajo v lasti najmanj dva tiskana medija, pri izdajateljih tednikov so na boljšem tisti s slabšimi nakladami.
Pomoči so deležni tudi "ogroženi" dnevniki, torej tisti z nišno oziroma lokalno vsebino.
Tretji način subvencij so spodbude za kakovostno novinarstvo, v tem okviru najdemo (so)financiranje novinarskih delavnic oziroma treningov ali pa država denimo pokriva naročnino na časopise šolam in knjižnicam, s čimer spodbuja bralno kulturo.
Ukrepi zoper lažne novice in za dvig medijske pismenosti
Zakonodajo, ki ureja podporo medijem, se je Avstrija odločila spremeniti po aferi Kurz in okrepljenemu pojavu objavljanja lažnih novic. Evropski komisiji je tako priglasila shemo za pomoč kakovostnemu novinarstvu, vredno približno 20 milijonov evrov, skupaj pa bo letos financiranju tiska, digitalnih medijev in komercialnih elektronskih medijev namenila 83 milijonov evrov.
Zakonodajo, ki ureja podporo medijem, se je Avstrija odločila spremeniti po aferi Kurz in okrepljenemu pojavu objavljanja lažnih novic.
Glede kriterijev o upravičenosti še poteka razprava, a bo veljala prepoved financiranja strankarskih medijev. Znaten del namenjenih sredstev bo namenjen tudi zaposlovanju in izobraževanju novinarjev ter promociji medijske pismenosti.
Znižana stopnja DDV – najpogostejša oblika posredne subvencije
Časopisna industrija je v veliki večini držav EU deležna pomoči v obliki znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV).
Te se gibljejo od 2,1 odstotka (Francija), do 20 odstotkov, kot je določena v Bolgariji. V nekaterih državah imajo časopisi ničelno stopnjo DDV, to sta Belgija in Danska ter začasno tudi Irska. Enako velja tudi v dveh nečlanicah EU, Norveški in Veliki Britaniji.
Medtem ko je bila ničelna stopnja DDV v preteklosti v skladu z direktivo o DDV praviloma prepovedana, razen če odstopanja niso bila dovoljena kot del pristopnih pogodb posamezne države, so finančni ministri EU decembra 2021 omenjeno direktivo spremenili in ničelno stopnjo DDV dovolili tako za tiskane kot spletne medije.
Kot je takrat dejal Wout van Wijk, izvršni direktor založniškega lobista News Media Europe, so države članice s tem, ko so dovolile, da se novinarske publikacije obdavčijo po ničelni stopnji, "priznale ključno vlogo tiska v naših demokracijah".
Pomoč prek oglasov državnih podjetij
Mediji so lahko prejemniki pomoči tudi s tem, da jim državna podjetja namenijo del oglaševalskih sredstev. Na ta način lahko dobijo zajetne količine denarja, ki presegajo zneske iz različnih shem, kar jim zagotavlja dolgoročno ekonomsko stabilnost.
Vendar pri tem modelu obstaja nevarnost, zlasti v državah z večjim deležem državnega lastništva, da tovrstno financiranje postane učinkovit način političnega nadzora nad njimi.
Že v Sloveniji je težava v tem, da v podjetjih ne obstajajo jasni ekonomski ali drugi kriteriji za delitev tega denarja. Državna podjetja to prepuščajo peščici oglaševalsko-lobističnih agencij, lahko pa se tudi zgodi, da se oglaševanje izrodi v neposredno financiranje po politični liniji.
Preveč osebnega poslovnega interesa
Hkrati podjetja pri oglaševanju načeloma zasledujejo lastni poslovni interes, kar gre na škodo bolj ogroženih segmentov medijske krajine, predvsem lokalnih medijev, ki nimajo takšnega dosega in učinka oglasov, kot bi oglaševalci želeli.
Madžarska na primer letno medijem na ta način pomaga s skoraj pol milijarde evrov denarja, kar predstavlja skoraj tretjino celotnega madžarskega oglaševalskega trga. Ni sicer skrivnost, da gre za mehanizem nagrajevanja medijev iz kroga Viktorja Orbana, ki so v večini v lasti državnega holdinga KESMA.
Medijska sklada na Nizozemskem
S sredstvi iz sklada Dutch Journalism Fund – leta 2019 je šlo za šest milijonov evrov – na Nizozemskem pomagajo financirati nove medijske ter inovativne novinarske projekte, pomagajo podpirati tiskane in digitalne medije ter financirajo raziskave, ki bodo izboljšale stanje v novinarstvu. Denar prihaja iz proračuna ministrstva za izobraževanje, razdeljuje ga upravni odbor, v katerega člane imenuje ministrstvo.
Tri in pol milijona evrov je vreden Fonds BJP, sklad za posebne novinarske projekte, ki je namenjen spodbujanju preiskovalnega novinarstva in posebnih novinarskih projektov. Gre za podoben mehanizem, kot ga imajo nekatere mednarodne novinarske organizacije, o razdelitvi sredstev pa odloča svet strokovnjakov, v analizi še ugotavljajo v Društvu novinarjev Slovenije.
36