Rusi: Odgovorili bomo na vstop Finske v Nato

20.40 Putin posthumno odlikoval ubitega vojaškega blogerja

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes posthumno odlikoval uglednega vojaškega blogerja in zagovornika ruske invazije v Ukrajini Vladlena Tatarskega, ki je bil v nedeljo ubit v eksploziji v kavarni v Sankt Peterburgu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vladlen Tatarski, s pravim imenom Maksim Fomin, je prejel red hrabrosti "za pogum in hrabrost, ki ju je izkazal med opravljanjem poklicne dolžnosti", so sporočili iz Kremlja.

Tatarski je bil ubit v nedeljski eksploziji v kavarni v Sankt Peterburgu, v kateri je bilo ranjenih več kot 30 ljudi. Ruski preiskovalci so danes sporočili, da so pridržali osumljenko, 26-letno Darjo Trepovo. Po mnenju ruskega vodstva so za napad odgovorni Kijev in liberalna opozicija okoli zaprtega kritika Kremlja Alekseja Navalnega. Slednji svojo vpletenost zanikajo in za eksplozijo krivijo notranje ruske boje za oblast, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Tatarski je veljal za glasnega zagovornika ruske invazije v Ukrajini. Poročal je s fronte v Ukrajini, širši javnosti pa je postal znan po objavi videoposnetka znotraj Kremlja, v katerem je sporočil: "Vse bomo porazili, vse bomo pobili, vse bomo oropali, če bo treba. Tako kot nam je všeč." Na Telegramu je imel več kot 560.000 sledilcev.

To je že drugi primer od začetka ruske invazije na Ukrajino pred nekaj več kot letom dni, v katerem je bil ubit ruski propagandist. Lani je v eksploziji avtomobila v bližini Moskve umrla novinarka in politologinja Darja Dugina.

19.55 Ukrajina od Mednarodnega denarnega sklada prejela finančno pomoč

Ukrajina, ki se zaradi ruske invazije sooča s finančnimi težavami, je od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prejela novo finančno injekcijo. Kijev je danes prejel 2,7 milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov), je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočilo ukrajinsko ministrstvo za finance.

To je prva tranša novega štiriletnega posojilnega programa IMF v vrednosti 15,6 milijarde dolarjev (14,3 milijarde evrov), ki je bil odobren v petek. Ukrajina se je med drugim zavezala, da bo umaknila ukrepe za znižanje davkov, ki jih je uvedla ob začetku vojne.

Stopnja DDV za bencin in dizelsko gorivo se bo s 1. julijem ponovno zvišala na 20 odstotkov. Poleg tega bodo majhna podjetja ponovno plačevala pet namesto dveh odstotkov davka. Po začetku ruske invazije pred več kot 13 meseci je Kijev ustavil tudi davčne revizije.

Leta 2022 je bil ukrajinski proračun podprt z več kot 35 milijardami evrov iz tujine. Za tekoče leto Kijev upa na podobno visok znesek financiranja iz tujine, kar bi pomenilo, da se približno polovica ukrajinskega proračuna financira iz tujih sredstev, še poroča dpa.

18.48 Namestnik vodje ruske diplomacije: Odgovorili bomo na vstop Finske v Nato

Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je dejal, da bo Rusija okrepila svojo vojsko v svojih zahodnih in severozahodnih regijah kot odgovor na jutrišnjo pridružitev Finske Natu. "V primeru, da bodo na Finskem nameščeni sile in sredstva drugih članic Nata, bomo sprejeli dodatne ukrepe za zanesljivo zagotovitev vojaške varnosti Rusije," je sporočil za rusko državno tiskovno agencijo Ria.

17.33 Lukašenko: Belorusija in Rusija sta se zbližali

Beloruski predsednik Aleksandar Lukašenko je na srečanju z ruskim guvernerjem Kaluške regije Vladislavom Šapšo dejal, da sta Belorusija in Rusija ob zapletenem geopolitičnem dogajanju močno okrepili dvostransko sodelovanje.

"Naši državi, Rusija in Belorusija, sta se v zadnjih letih precej zbližali in to lahko odkrito povemo. Pa ne samo z našimi odnosi na najvišji politični ravni, temveč, kot vedno, s stiki z ruskimi regijami," je dejal. 

Lukašenko je dejal, da je k rekordnemu trgovinskemu prometu med državama v letu 2022 v višini 50 milijard dolarjev pomembno prispevalo izvajanje dogovora z voditelji ruskih regij. Po njegovih besedah ​​dinamika stikov s Kaluško regijo tu ni izjema.

Šapša je dejal, da je Belorusija zelo zanesljiv partner za Kaluško regijo, kjer se izvajajo projekti na industrijskem, kmetijskem, znanstvenem, izobraževalnem in kulturnem področju, piše TASS.

15.01 Rusija z zaplembami potnih listov visokim uradnikom preprečuje beg

Ruske varnostne službe plenijo potne liste visokim uradnikom in direktorjem državnih podjetij, da bi preprečile potovanja v tujino, zaradi bojazni glede uhajanja informacij in prebegov, ki se širijo po režimu predsednika Vladimirja Putina, poroča Financial Times.

Glede na to, da ruska invazija na Ukrajino še vedno traja, so varnostne službe poostrile zahteve glede potovanj v državnem sektorju in od nekaterih uglednih osebnosti in nekdanjih uradnikov zahtevale, naj predajo potne dokumente.  

Povečan pritisk odraža sumničavost Kremlja in FSB, ruske obveščevalne in varnostne agencije, glede lojalnosti ruske civilne elite, med katero mnogi zasebno nasprotujejo vojni v Ukrajini in se jezijo zaradi vpliva na njihov življenjski slog.

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov potrjuje, da je Rusija poostrila omejitve potovanj v tujino za ljudi, ki delajo na "občutljivih" področjih: "Za take stvari obstajajo strožja pravila. Nekatera so formalizirana, nekatera pa so odvisna od konkretne odločitve in zaposlenih. Od začetka posebne vojaške operacije se temu vprašanju namenja več pozornosti."

Ukrep ni nov, že v sovjetskih časih so morali ruski uradniki z dostopom do državnih skrivnosti srednje ravni potne liste puščati na varnem v "posebnem oddelku" svojih ministrstev in podjetij, a so varnostne službe le redko upoštevale to pravilo, trdijo nekdanji uradniki in direktorji. 

Od začetka vojne v Ukrajini so pravila glede potovanj precej zaostrili. Aleksandra Prokopenko, nekdanja uslužbenka ruske centralne banke, je dejala, da so omejitve glede potnih listov zdaj razširjene tudi na varnostno nepreverjene posameznike. "Zdaj pridejo do določenih ljudi in jim rečejo: 'Prosim, oddajte svoje rdeče civilne potne liste, ker imate dostop do občutljivih podatkov za domovino, zato želimo nadzorovati vaše gibanje,'" je dejala Prokopenkova.

Pojasnila je še, da imajo ruske varnostne službe skoraj popolno svobodo pri razlagi pravil glede državnih skrivnostih, vohunjenja in izdaje.

Hkrati med elito narašča nezadovoljstvo zaradi vseprisotnega vpliva vojne na njen življenjski slog. Nekoč so lahko svoje bogastvo zapravljali za vile, jahte in internate za svoje otroke na Zahodu, zdaj pa ruski uradniki in oligarhi Kremlju zamerijo, da so omejeni na države, ki se ne štejejo za "sovražne". 

10.00 Zelenski bo v sredo obiskal Varšavo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo v sredo obiskal Varšavo, je danes sporočilo poljsko predsedstvo. Med obiskom se bo sestal s poljskim kolegom Andrzejem Dudo, predviden je tudi sestanek s predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim. Ukrajinski predsednik je od začetka ruske invazije doslej le dvakrat zapustil državo.

Obisk Zelenskega je za poljsko radijsko postajo RMF FM potrdil vodja urada poljskega predsednika za mednarodno politiko Marcin Przydacz. Ob tem je pojasnil, da se bosta Zelenski in Duda pogovarjala o varnostnih vprašanjih, gospodarskem sodelovanju in zgodovinskih vprašanjih.

Na dnevnem redu pa je tudi vprašanje prevoza ukrajinskega žita prek Poljske, ki poljskim kmetom povzroča težave pri prodaji lastnih pridelkov. Zelenski se bo med obiskom sestal tudi z Ukrajinci, ki živijo na Poljskem, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Varšava je ena od ključnih podpornic Kijeva od začetka vojne, saj je sprejela več kot milijon ukrajinskih beguncev, hkrati pa Ukrajini pomaga humanitarno in vojaško. Poljska je kot prva država ukrajinski vojski obljubila tudi pomoč v obliki bojnih letal.

Ukrajinski predsednik se je sicer od začetka ruske invazije le dvakrat odpravil na pot v tujino, doslej je namreč obiskal le ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Bruselj.

Obisk ZDA decembra lani je bil njegov prvi obisk v tujini od začetka invazije. V Beli hiši se je sestal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ob tej priložnosti pa so ZDA naznanile nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini.

Osmega februarja je obiskal Veliko Britanijo, kjer se je med drugim sestal z britanskim premierjem Rishijem Sunakom in nagovoril parlament v Londonu. Iz Londona je nato priletel v Pariz na srečanje s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.

Dan pozneje je obiskal še Bruselj in se udeležil vrha voditeljev EU, kjer se je članicam unije zahvalil za dobave orožja, pri tem pa poudaril, da je treba biti pri mobilizaciji pomoči hitrejši od Rusije.

7.12 Prigožin: Wagner "v pravnem smislu" osvojil Bahmut

Vodja zasebne najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin je danes povedal, da so njegove sile "v pravnem smislu" osvojile kraj Bahmut. Z generalštaba ukrajinske vojske so nekoliko pozneje zatrdili, da so branilci Bahmuta odbili 20 napadov ter da še vedno obvladujejo porušeno mesto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prigožin je v najnovejši objavi na družbenem omrežju Telegram objavil videoposnetek z rusko zastavo v roki, za katero je dejal, da jo bodo njegove sile namestile na mestno hišo v Bahmutu.

"To je zasebno vojaško podjetje Wagner, to so možje, ki so zavzeli Bahmut. V pravnem smislu je naš," je sporočil. Kijev je prejšnji teden priznal, da so ruske sile delno uspešne pri napredovanju v Bahmutu, a ukrajinska vojska vselej vztraja, da še naprej brani ta industrijski kraj v regiji Doneck.

Mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70 tisoč ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo skoraj brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.

Kijev sicer trdi, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na vsej vzhodni fronti, ukrajinska strategija z obrambo Bahmuta pa naj bi bila predvsem zmanjšati zmožnost Rusije, da bi v prihodnjih mesecih napredovala ali začela morebitno novo ofenzivo, in pridobiti čas, da se ukrajinske sile pripravijo na lastno protiofenzivo.

7.10 Putin jedrsko orožje seli v Belorusijo 

Ruski predsednik Vladimir Putin je 26. marca lani dejal, da bo Rusija v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje. "To bomo storili kljub hrupu iz Evrope in ZDA. Orožje bo premaknjeno na zahodno mejo naše zaveznice in bo povečalo možnosti za zagotavljanje varnosti," je za belorusko državno televizijo zdaj pojasnil ruski veleposlanik v Belorusiji Boris Grizlov. Navedel je tudi, kje bo orožje nameščeno, in potrdil, da bo skladišče po Putinovem naročilu dokončano do 1. julija in nato prestavljeno na zahod Belorusije. 

ZDA in drugi zavezniki Kijeva so izrazili zaskrbljenost nad možnostjo, da bi Rusija v Belorusijo poslala taktično jedrsko orožje. Ameriški predsednik Joe Biden je to označil za "skrb vzbujajoče".

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa je v petek dejal, da bo njegova država dovolila Rusiji, da pri njih namesti medcelinske jedrske rakete, če jih bo treba namestiti.

7.07 Rusija bo oblikovala divizijo podmornic za posebne namene

Rusija namerava do konca leta 2024 ali v prvi polovici leta 2025 v svoji pacifiški floti oblikovati divizijo podmornic za posebne namene. Podmornice bodo nosile supertorpede pozejdon (poseidon) z jedrskimi konicami, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Rusija je januarja sporočila, da je izdelala prvi komplet supertorpedov pozejdon, štiri leta po tem, ko je predsednik Vladimir Putin napovedal povsem novo vrsto strateškega jedrskega orožja in potrdil, da bo imelo svoj jedrski vir energije.

Konec marca je Rusija sporočila, da bo obalna infrastruktura za podmornice s torpedi pozejdon dokončana na polotoku Kamčatka, kjer je podmorniško oporišče ruske pacifiške flote za balistične rakete.

"Odločitev o oblikovanju divizije jedrskih podmornic za posebne namene na Kamčatki je bila sprejeta," poroča TASS in se ob tem sklicuje na neimenovani vir.

Nekaj ​​potrjenih podrobnosti o supertorpedih pozejdon je javno dostopnih, vendar vojaški analitiki pravijo, da je ta supertorpedo pravzaprav križanec med torpedom in dronom, ki ga je mogoče izstreliti iz jedrske podmornice.

Novice Ukrajina pripravila načrt z 12 točkami za Krim

Novice Je aretacija ameriškega novinarja zgolj taktična poteza Rusov za izmenjavo vohunov v Sloveniji?