Države članice EU podprle strategijo za Podonavje

Strategija je osredotočena na štiri stebre: prometno, energetsko in kulturno povezovanje, varovanje okolja, krepitev blaginje in sodelovanje v boju proti kriminalu v Podonavju. Druga makroregijska pobuda v EU Strategija za Podonavje je druga makroregijska pobuda v EU. Pred njo je EU že sprejela strategijo za območje Baltskega morja, napoveduje pa se tudi strategija za makroregijo na območju Jadrana. Evropska komisija je predlog strategije predstavila decembra lani. Danes jo je podprl Svet za splošne zadeve, ki v glavnem združuje ministre za evropske zadeve. Slovenijo je na zasedanju zastopala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropske zadeve Andreja Jerina.

"Pomemben mejnik"

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je po sestanku v Luksemburgu poudaril, da je potrditev "pomemben mejnik" in da morajo zdaj države, regije in zainteresirane strani v Podonavju to strategijo čim prej začeti izvajati.

"Podonavje mora do leta 2020 prebivalcem zagotoviti kakovostnejše življenje, več gospodarskih priložnosti in inovativnih podjetij, ki ustvarjajo delovna mesta, boljše okolje ter več kulturnih izmenjav. Uspešnost Podonavja bo povečala blaginjo celotne Evrope," je še izpostavil.

Podonavje vključuje 14 držav Podonavje vključuje petino ozemlja EU oziroma 100 milijonov prebivalcev, sicer pa 14 držav, od tega jih je osem članic EU - Nemčija, Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Bolgarija in Romunija, šest pa nečlanic - Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora, Ukrajina in Moldavija.

Štirje stebri strategije

Strategija je osredotočena na štiri stebre. Prvi je povezovanje Podonavja z izboljšanjem mobilnosti, prizadevanji za trajnostno energijo ter spodbujanjem kulture in turizma.

Projekti v okviru te prednostne naloge med drugim vključujejo odstranjevanje ladijskih razbitin in drugih odpadkov z rečnega dna ter razvoj multimodalnih terminalov v rečnih pristaniščih za povezavo rečnih poti z železniškim in cestnim prometom.

Drugi steber je varovanje okolja v Podonavju z izboljšanjem kakovosti vode, obvladovanjem okoljskih tveganj in ohranjanjem biotske raznovrstnosti.

Projekti vključujejo vzpostavitev varovalnih pasov ob reki za ohranitev hranil, projekt sodelovanja Modra Donava za čiščenje komunalne odpadne vode, zmanjšanje ostankov zdravil v vodi in obnovo mokrišč za izboljšanje varstva pred poplavami.

Tretji steber je krepitev blaginje v Podonavju z razvojem raziskovalnih zmogljivosti, izobraževanja in informacijskih tehnologij ter spodbujanjem konkurenčnosti podjetij in vlaganja v usposabljanje.

To bo potekalo v obliki skupnih raziskovalnih centrov, skupnih programov za pridobivanje strokovne izobrazbe in poklicno usposabljanje, projektov za spodbujanje državljanov k uporabi storitev e-uprave in e-zdravja ter pobud za podporo romskim skupnostim.

Četrti steber pa je krepitev Podonavja s pospeševanjem institucionalne zmogljivosti in izboljšanjem sodelovanja za preprečevanje organiziranega kriminala.

Ti projekti vključujejo usposabljanje in izmenjavo najboljših praks, zlasti glede upravljanja javnih financ, vzpostavitve foruma podonavske civilne družbe in razvoj skupnih smernic za okoljsko načrtovanje.

Za kaj je zadolžena Slovenija? Komisar Hahn je februarja državam razdelil usklajevanje prednostnih nalog. Slovenija je skupaj s Srbijo zadolžena za izboljšanje mobilnosti in povezljivosti železniškega, cestnega in zračnega prometa ter skupaj z Avstrijo za pospeševanje institucionalne zmogljivosti in sodelovanja.