Torek, 30. 7. 2019, 7.44
5 let, 4 mesece
Demokratski predsedniški kandidati se pripravljajo na drugo soočenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Na drugo soočenje se je uvrstilo 20 kandidatov. Na fotografiji nekdanji ameriški podpredsednik in kandidat za demokratsko predsedniško nominacijo Joe Biden.
Ameriški demokrati, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo stranke, se bodo danes in v sredo v dveh skupinah pomerili na drugem televizijskem soočenju, ki ga bo gostila televizijska mreža CNN. Kandidatov, ki se jim je uspelo uvrstiti na soočenje, je 20.
Toliko jih je bilo tudi na prvem soočenju junija v Miamiju, po katerem je volivcem ostal v spominu poskus senatorke iz Kalifornije Kamale Harris, da pristriže krila nekdanjemu ameriškemu podpredsedniku Joeju Bidnu. Ta ostaja v trdnem vodstvu v anketah javnega mnenja. Prvo soočenje je prav tako pustilo vtis, da se je demokratska stranka predvsem pri zdravstvu in priseljevanju morda premaknila preveč v levo.
Najprej dvoboj Sandersa in Warrenove, nato pa še Bidna in Harrisove
To poudarjajo predvsem republikanci na čelu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki v svoji stranki nima resne konkurence za nominacijo. Trump v vseh anketah sicer redno zaostaja za Bidnom, občasno pa tudi za drugimi vodilnimi demokratskimi kandidati, kot so Bernars Sanders, Elizabeth Warren in prej omenjena Harrisova. Vendar gre zgolj za nacionalne ankete, ki v ameriškem elektorskem sistemu, kjer šteje seštevek točk iz zmag v posameznih zveznih državah, ne pomenijo veliko.
V torek bo v ospredju dvoboj med Berniejem Sandersom in Elizabeth Warren.
Televizija CNN je za soočenje izbrala dve skupini po deset demokratskih predsedniških kandidatov. V torek bo v ospredju dvoboj med senatorko Warrenovo iz Massaachusettsa in senatorjem Sandersom iz Vermonta. Naslednji večer bo v ospredju dvoboj Bidna in Harrisove. Druga se je povzpela v anketah po odmevnem prepiru z Bidnom glede podpore prisilni rasni integraciji z avtobusnimi vožnjami temnopoltih otrok v bele šole in obratno.
Na soočenju 20 kandidatov, ki se borijo za nominacijo demokratov
Na soočenje so se uvrstili kandidati z najmanj odstotkom podpore v treh izbranih priznanih anketah ali 65 tisoč individualnimi donatorji. Prag je preseglo 20 kandidatov tako kot na prvem soočenju junija v Miamiju.
Poleg Sandersa in Warrenove bodo 30. julija na soočenju sodelovali še zvezna senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar, župan South Benda v Indiani Pete Buttigieg, nekdanji zvezni kongresnik iz Teksasa Beto O'Rourke, nekdanji zvezni kongresnik iz Marylanda John Delaney, nekdanji guverner Kolorada John Hickenlooper, zvezni kongresnik iz Ohia Tim Ryan, guverner Montane Steve Bullock in pisateljica Marianne Williamson.
Joe Biden ostaja favorit za osvojitev demokratske predsedniške nominacije.
Z Bidnom in Harrisovo bodo na odru zvezni senator iz New Jerseyja Cory Booker, nekdanji zvezni stanovanjski minister Julian Castro, newyorški župan Bill de Blasio, poslovnež Andrew Yang, guverner države Washington Jay Inslee, zvezni senator iz Kolorada Michael Bennett, newyorška zvezna senatorka Kirsten Gillibrand in zvezna kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard.
Na septembrsko in oktobrsko soočenje se bodo uvrstili le kandidati z najmanj dvema odstotkoma podpore v štirih izbranih nacionalnih anketah in najmanj 130 tisoč individualnimi donatorji. Detroitsko soočenje bo torej za marsikaterega kandidata zadnja priložnost, da se dokaže javnosti.
Trump opozarja pred skrajnim levim radikalizmom demokratov
Trumpova kampanja za ponovno izvolitev medtem prikazuje predsedniško tekmo kot odločitev med ameriškim kapitalizmom blaginje pod vodstvom aktualnega ameriškega predsednika ter skrajnim levim radikalizmom pod vodstvom demokratov, ki bodo ZDA spravili na raven Venezuele.
Analitiki opozarjajo, da se lahko demokrati sami porazijo s prepiri glede političnih stališč, izjav in dejanj pred desetletji. S svojimi soočenji naj bi dali republikancem in Trumpu veliko gradiva za napade, ko bo demokrat izbran. Trumpova strategija je po mnenju demokratskih analitikov takšna, da predsednik mobilizira svojo bazo, vsem drugim volivcem pa volitve poskuša dovolj priskuti, da bodo ostali doma in ne bodo šli na volišča.
