Sobota, 19. 10. 2024, 22.32
2 meseca
Dan odločitve: spopad med Brusljem in Moskvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,59
V nedeljo se bodo Moldavci odločili, ali bodo nadaljevali pot približevanja EU ali se bodo vrnili pod okrilje Moskve. Na fotografiji: predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in proevropska moldavska predsednica Maia Sandu.
V Moldaviji poteka prvi krog predsedniških volitev in referendum o zapisu želje o članstvu v EU v moldavsko ustavo. Javnomnenjske ankete v prvem krogu napovedujejo zmago zdajšnji predsednici, proevropsko usmerjeni Maii Sandu. Njen glavni izzivalec je Rusiji naklonjeni Aleksander Stojanoglo. Vseh kandidatov je enajst. Po anketah bo na referendumu večina volivcev podprla zapis članstva v EU v moldavsko ustavo. A le, če bo na volišča prišlo vsaj 33 odstotkov volilnih upravičencev. Že zjutraj je več deset tisoč ljudi oddalo svoj glas v prestolnici Kišinjov, zaenkrat pa pri volilni komisiji niso zaznali incidentov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na izid moldavskih volitev in referenduma skuša z dezinformacijami in podkupovanjem volivcev vplivati tudi Kremelj.
Po zadnjih predvolilnih anketah bo Maia Sandu, ki Moldavijo vodi od leta 2020, v prvem krogu dobila okoli 35 odstotkov glasov. Njen glavni protikandidat je nekdanji generalni državni tožilec Aleksander Stojanoglo, ki bo po napovedih dobil okoli deset odstotkov glasov.
Tretjeuvrščeni je še en proruski kandidat, moldavski poslovnež Renato Usati, ki bo po napovedih dobil več kot pet odstotkov glasov. Drugi kandidati imajo večinoma okoli odstotek podpore ali še manj.
Bruselj podpira Maio Sandu, Moskva proruske kandidate
Maia Sandu ima podporo Bruslja, ne samo moralno, ampak tudi finančno. Pretekli teden je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predložila paket financiranja moldavske poti v EU v višini 1,8 milijarde evrov.
Nekdanji generalni državni tožilec Aleksander Stojanoglo (na fotografiji), ki je moral pred leti odstopiti zaradi očitkov o korupciji (te na sodišču niso bile dokazane), ima največ možnosti, da se bo v drugem krogu, ta bo 3. novembra, spopadel z Maio Sandu. Edini, ki ima realne možnosti, da mu prepreči preboj v drugi krog, je prav tako proruski kandidat Renato Usati.
Ko bo pomoč odobrena, bo Moldavija prejemala obroke gotovine vsakih šest mesecev, ki bodo odvisni od izvajanja ključnih pravosodnih in gospodarskih reform.
V državi, ki je razpeta med EU in Rusijo, seveda tudi Moskva ne miruje. Na volitve in na referendum skuša vplivati z dezinformacijami, pa tudi s podkupovanjem volivcev. Rusija nakazuje finančna sredstva na račune Moldavcev, da bi ti glasovali proti EU in za proruske politike. Teh finančnih sredstev je bilo po trditvah Kišinjeva nakazanih za 14 milijonov evrov. Kišinjev ocenjuje, da je Rusija skupaj porabila kar sto milijonov evrov za spodkopavanje volilnega procesa v Moldaviji.
Na referendumu je največ negotovosti glede volilne udeležbe
Glede na to, da vsaj okoli 60 odstotkov Moldavcev podpira zapis članstva v EU v ustavo (Moldavija je letos začela pogajanja za včlanitev v EU), skuša Moskva zmanjšati volilno udeležbo na referendumu, da ta ne bi dosegla predpisane kvote 33 odstotkov volilnih upravičencev.
Proevropska politika, ki jo zagovarja Maia Sandu, je za zdaj še priljubljena med Moldavci. Šibke točke zdajšnje predsednice so neuresničene obljube o razgradnji omrežja oligarhov ter slab socialni položaj večine Moldavcev zaradi revščine, nizkih plač in velike brezposelnosti. Na fotografiji: protest proti Maii Sandu.
Moldavija ima okoli 2,5 milijona prebivalcev. Je ena najrevnejših držav v Evropi. Revščina je največja na podeželju, kjer so naklonjeni proruski politiki. Državo pesti tudi visoka brezposelnost, številni Moldavci, več kot milijon, pa dela v tujini – tako na Zahodu, zlasti v Italiji, kot v Rusiji.
Na svojem ozemlju, na levem bregu reke Dnester, morajo Moldavci od razpada Sovjetske zveze v nelagodju sobivati s samooklicano rusko govorečo Pridnestrsko republiko, v kateri je okoli 1.500 ruskih vojakov. V Pridnestrju večinoma živijo Rusi in Ukrajinci.
Na jugu Moldavije je avtonomna regija Gagavzija, v kateri živijo turško govoreči pravoslavci, ki so naklonjeni tesnejšim stikom z Rusijo (Gagavz je tudi Stojanoglo). V Moldaviji živi tudi bolgarska manjšina.
