Sreda,
8. 11. 2023,
12.25

Osveženo pred

1 leto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,10

Natisni članek

Natisni članek

Moldavija Ukrajina širitev EU Bruselj Evropska komisija

Sreda, 8. 11. 2023, 12.25

1 leto

Bruselj za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,10
Ursula Von der Leyen | Foto Reuters

Foto: Reuters

Evropska komisija je danes državam članicam EU priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. Pred potrditvijo pogajalskega okvirja morata obe državi po mnenju Bruslja sprejeti še določene ukrepe, je pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Začetek pristopnih pogajanj z BiH pa Bruselj članicam priporoča, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Današnja priporočila Evropske komisije glede širitve so jasno sporočilo, da EU misli resno glede širitve, pa je dejala zunanja Tanja Fajon.

"Danes je zgodovinski dan. Evropska komisija državam članicam priporoča začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo," je danes v Bruslju dejala Ursula von der Leyen.

Poudarila je, da sta obe državi sprejeli pomembne reforme. Glede Ukrajine je povedala, da je izpolnila 90 odstotkov vseh potrebnih ukrepov, ki jih je lani določila Evropska komisija. Pri tem je predsednica komisije izpostavila ustavno reformo, boj proti korupciji in pranju denarja, pa tudi ukrepe na področju zmanjšanja vpliva oligarhov.

Ukrajina pa sprejema tudi preostale potrebne reforme, je še povedala von der Leyen. Ko bo sprejela še te ukrepe, naj članice sprejmejo okvir za pogajanja z Ukrajino.

Med temi na komisiji izpostavljajo uveljavitev predlagane zakonodaje, namenjene kadrovski okrepitvi ukrajinskega urada za boj proti korupciji. Odpraviti mora tudi omejitve pristojnosti tega urada, ki jih določa trenutna zakonodaja o preprečevanju korupcije.

Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi.

Napredek naredila tudi Moldavija

Napredek pa je po mnenju komisije naredila tudi Moldavija, med drugim na področjih preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala. Preostali ukrepi, ki jih mora Kišinjov sprejeti pred potrditvijo pogajalskega okvirja, pa vključujejo nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.

Von der Leyen je napovedala, da bo komisija napredek teh dveh držav ocenila v poročilu, ki ga bo državam članicam predstavila marca 2024.

Kijev in Kišinjov sta za članstvo v EU zaprosila kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani, junija lani pa sta državi prejeli status kandidatk za članstvo.

Gruziji so tedaj voditelji EU zagotovili perspektivo za članstvo. Komisija je danes predlagala, da se tej državi podeli status kandidatke za članstvo.

Končno odločitev o samem začetku pogajanj bodo sicer predvidoma sredi decembra sprejeli voditelji članic unije.

Bruselj ob določenih pogojih priporoča začetek pristopnih pogajanj z BiH

Evropska komisija državam članicam EU priporoča začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, je povedala von der Leyenova.

Kot je dejala, je Bosna in Hercegovina opravila "številne pozitivne in zakonodajne korake". Pri tem je omenila hitro sestavo sveta ministrov januarja letos, napredek pa so oblasti v Sarajevu naredile tudi na področjih boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.

"Obenem pa z zaskrbljenostjo spremljamo sprejemanje neustavnih zakonov s strani predstavnikov oblasti Republike Srbske," je povedala.

Komisija spričo tega državam članicam EU priporoča, da začnejo pristopna pogajanja z BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Bruselj bo državam članicam o napredku pri tem poročal najkasneje marca 2024.

BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016, decembra lani pa so ji voditelji držav članic EU podelili status kandidatke za članstvo.

Fajonova: Današnja priporočila so jasno sporočilo, da EU misli resno 

Današnja priporočila Evropske komisije glede širitve so jasno sporočilo, da EU misli resno glede širitve, tako na Zahodni Balkan kot tudi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, je v odzivu na današnjo objavo letnega širitvenega poročila Evropske komisije o napredku držav, ki se želijo pridružiti EU, dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Po mnenju ministrice je pomembno, da bo tudi Bosna in Hercegovina ob dodatnem naporu kmalu lahko začela pogajanja za polnopravno članstvo v EU, je na družbenem omrežju X sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

"V Sloveniji smo prepričani - in to vseskozi zagovarjamo -, da bo Evropa še bolj stabilna, varna in prosperitetna, ko bo širitev zaključena," je poudarila Fajonova. Dodala je, da širitev unije na Zahodni Balkan in Vzhod ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je geostrateška nujnost.

Odločitev Evropske komisije glede širitvenega svežnja, posebej priporočila Svetu EU za začetek pogajanj z BiH, je pozdravil tudi komisar za krizno upravljanje iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je pri tem ocenil, da je komisija danes "široko odprla pot za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino".

Ta je od lanskega prejema statusa kandidatke pokazala "največji pospešek doslej v svojem reformnem procesu prevzemanja evropskih standardov", meni Lenarčič, ki je prepričan, da lahko BiH kmalu doseže potrebno raven izpolnjevanja ključnih prioritet, ki pogojujejo začetek pogajanj, o čemer bo komisija presojala marca prihodnje leto.

Zelenski: Odločitev Evropske komisije korak v pravo smer

Odzval se je tudi ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je pozdravil odločitev Evropske komisije in sporočilo Bruslja označil za "korak v pravo smer za Kijev in za Evropo."  "Naša država mora biti v EU. Ukrajinci si to zaslužijo," je sporočil Zelenski na omrežju Telegram.

Izpostavil je, da si Ukrajinci to zaslužijo tako zaradi obrambe evropskih vrednot kot tudi dejstva, da so celo med vojno držali besedo in razvili državne institucije. "Vse potrebne odločitve smo sprejeli," je dejal in se zahvalil vsem, ki Kijevu pri tem pomagajo.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je zagotovil, da bo Ukrajina uresničila vse zahtevane reforme in izpostavil, da je na vladni ravni implementirala vseh sedem priporočil Evropske komisije. "Zavezani smo procesu preoblikovanja države, da bi Ukrajina postala enakopravna, močna in polnopravna članica Evropske unije," je zapisal na Telegramu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Dodik pričakoval brezpogojno priporočilo za začetek pogajanj z EU, v Federaciji BiH pozdravili konstruktivno kritiko

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je po predstaviti širitvenega poročila EU sporočil, da so pričakovali brezpogojno priporočilo za začetek pogajanj, v Federaciji BiH pa so poročilo pozdravili kot konstruktivno kritiko.

Premier bosansko-hercegovske entitete Federacije BiH Nermin Nikšić je po poročanju sarajevskega Dnevnega avaza ocenil, da gre za najboljše poročilo doslej, pozitivni signali iz EU pa so po njegovi oceni potrditev pravilnosti politike kompromisov. Izpostavil je, da, potem ko so v BiH več let zanemarjali reforme, teh ne morejo izvesti v nekaj mesecih, lahko pa napredujejo, kar da so tudi storili.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je medtem na družbenem omrečju X krivdo za zastoj pripisal EU, češ da je "zamudila svojo priložnost". "Pričakovali smo brezpogojno priporočilo za začetek pogajanj in zeleno luč, da ne glede na vse negotovosti glede prihodnosti EU in širitve začnemo s pravim delom organizacije in pogajanj," je zapisal Dodik.

V Črni gori so ocenili, da gre dober presek stanja v državi, in kot ključno nalogo izpostavili imenovanja v sodstvu.

Nenad Nešić in Boštjan Poklukar
Novice Poklukar ob obisku ministra za varnost BiH pozval k podpisu dogovora s Frontexom
Grafiti
Novice Neverjetne lepote na ulicah Kijeva #foto
Zelenski in Biden
Novice Se res bliža konec vojne v Ukrajini?