Sreda, 24. 5. 2023, 13.19
1 leto, 7 mesecev
Bruselj: Pri odločanju o reformah v Sloveniji ne sme biti odlašanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Evropska komisija Slovenijo poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje.
Evropska komisija je v danes sprejetem spomladanskem svežnju evropskega semestra opozorila, da je tveganje za zamude pri izvajanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vse večje. Zato je Slovenijo pozvala k okrepitvi strukture upravljanja, poleg tega pa morajo biti odločitve o napovedanih reformah sprejete brez odlašanja.
"Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poteka, pri čemer pa je tveganje za zamude vse večje," je v poročilu o Sloveniji, objavljenem v okviru evropskega semestra, zapisala Evropska komisija.
"Da bi Slovenija v trenutnih zahtevnih okoliščinah hitreje izvajala svoj nacionalni načrt, mora okrepiti strukturo upravljanja in administrativne zmogljivosti. Poleg tega pa je treba zagotoviti, da ne bo odlašanja pri potrebnih odločitvah," so dodali v Bruslju. Pri tem so izpostavili strukturne reforme na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov.
Komisija Slovenijo poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje, da bi se izognili dodatnim zamudam pri njegovem izvajanju. Med drugim naj vključuje realistično časovnico glede naslednjih zahtevkov za izplačilo.
Boštjančič: Vlada ima zavezane roke
Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer pretekli teden dejal, da pogovori s komisijo o posodobitvi načrta še potekajo. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor dosežen v prihodnjih tednih, je pa komisija pri tem "razmeroma toga".
Glede zamud Slovenije pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost je ponovil, da ima vlada bolj ali manj zvezane roke. Zato se osredotočajo na izvajanje ukrepov, mejnikov in reform.
Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija do konca leta 2026 iz sklada za okrevanje ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Do zdaj je prejela 281 milijonov evrov, ki vključujejo prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov in 231 milijonov evrov predfinanciranja.
