Četrtek, 21. 3. 2019, 6.41
5 let, 7 mesecev
Vrh EU naj bi pogojno podprl preložitev brexita
Voditelji članic EU v Bruslju po neuradnih informacijah preučujejo možnost preložitve brexita do 7. maja. Omenja se scenarij, da naj bi Združenemu kraljestvu postavili rok, da se do 11. aprila odloči, ali bo izvedlo evropske volitve ali 7. maja izstopilo iz EU - z ali brez dogovora. Ta možnost dopušča tudi daljšo preložitev brexita.
To je bistvena sprememba v primerjavi s prvim osnutkom sklepov, ki so ga obravnavali voditelji 27 članic unije. Ta je predvideval preložitev brexita do 22. maja, če bo britanski parlament prihodnji teden potrdil izstopni sporazum. Glede na to, da Združeno kraljestvo ne namerava izvesti volitev v Evropski parlament, preložitev po tem roku ni mogoča, je še pisalo.
Po omenjenem novem predlogu je daljša preložitev mogoča, če se Združeno kraljestvo odloči izvesti evropske volitve, ki bodo potekale med 23. in 26. majem. Daljšo preložitev je EU sicer doslej pogojevala z novim elementom, kot je nov referendum ali znatna sprememba britanskih stališč glede brexita, na primer da Združeno kraljestvo ostane v carinski uniji oziroma notranjem trgu.
Neuradno se sicer omenja tudi, da naj bi Poljska, Grčija in Litva v razpravi podprle predlog za preložitev brexita do 30. junija, s katerim je britanska premierka Theresa May prišla na vrh. Omenja se tudi možnost podaljšanja do konca leta. Voditelji sklepov še niso dorekli, razprava se nadaljuje, spremembe pa so še vedno mogoče.
Mayeva preložitev brexita obžaluje
Preložitev do 23. maja je najvarnejša, ker ne odpira vprašanja sodelovanja Velike Britanije na evropskih volitvah. V vsakem primeru pa EU kratko preložitev pogojuje s potrditvijo ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu, ki se trenutno zdi malo verjetna.
Mayeva je ob prihodu na vrh še poudarila, da preložitev brexita osebno obžaluje, a da meni, da lahko njen predlog preložitve do 30. junija zagotovi dodaten čas za končno izbiro parlamenta, da zagotovi rezultat na podlagi referenduma. "Iskreno upam, da lahko to storimo z dogovorom," je še dodala.
Podjetja in sindikati poslali odprto pismo premierki
Vodstvi največjega britanskega delodajalskega združenja in krovne sindikalne organizacije sta Mayjevo pozvali, naj poišče načrt B in prepreči izstop države iz EU brez dogovora.
"Podjetja in druge institucije v Veliki Britaniji niso pripravljeni na takšen razplet dogodkov. Šok bi v tem primeru čutile še prihodnje generacije," so zapisali v pismu.
Britanska centralna banka Bank of England pa je opozorila, da bi povečevanje negotovosti o brexitu lahko drastično vplivalo na trošenje podjetij. Tudi zaradi tega se je odločila, da ključno obrestno mero pusti nespremenjeno pri 0,75 odstotka.
Podjetja iz Velike Britanije in tujine so v preteklih mesecih že večkrat opozarjala na nevarnosti, ki jih na gospodarskem področju prinaša tveganje brexita brez dogovora. Kot je bilo slišati, je škodljiva že sama negotovost pred brexitom, v primeru neurejenega izstopa iz povezave pa bi lahko številna podjetja utrpela veliko finančno škodo zaradi izgube trgov in spremenjenih trgovinskih odnosov z EU.
Merklova: 27 članic EU se mora pripraviti na prihodnost
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred današnjim vrhom EU pozvala, naj se po izstopu Združenega kraljestva osredotoči na izzive prihodnosti.
Kanclerka je pred odhodom v Bruselj v nemškem parlamentu poudarila, da se svet ureja na novo, Evropejci pa bi morali razmisliti o tem, kako se odzvati. Sedemindvajseterica mora delovati enotno, Evropa mora biti dosledna in okrepiti notranji trg, je poudarila Merklova.
Vloga Evrope se še naprej povečuje, je prepričana Merklova. Pomembno je, da se ohrani obljuba o blaginji in varnosti. Multilateralizem je Evropi prinesel mir in blaginjo, po tej poti bi morala Evropa nadaljevati v korist vseh, meni kanclerka.
Čeprav se je gospodarska moč EU v zadnjih letih okrepila, pa to ni dovolj, da sledimo najboljšim na svetu. Treba je storiti vse, da utrdimo skupno valuto, je dodala Merklova.
Evropski voditelji danes brez dokončne odločitve
Dokončne odločitve danes ne bo, saj je odvisna od tega, ali bo Mayevi v britanskem parlamentu prihodnji teden vendarle uspelo zagotoviti podporo ločitvenemu sporazumu. Premierka želi poslance o tem prepričati s potrditvijo dogovora iz Strasbourga na tokratnem vrhu. To naj bi bil tudi nov element, ki naj bi dopustil tretje glasovanje o sicer že dvakrat zavrnjenem sporazumu.
Predsednik spodnjega doma britanskega parlamenta John Bercow je namreč pretekli teden spomnil na več stoletij staro pravilo, da poslanci ne morejo ponovno glasovati o že zavrnjenem sporazumu, če ta ni bistveno spremenjen. Omenja se možnost še enega izrednega vrha o brexitu prihodnji teden. Tusk je medtem pojasnil, da je mogoče odločitev o preložitvi v primeru potrditve sporazuma sprejeti tudi po pisnem postopku.
Marjan Šarec se je ob prihodu na vrh EU v Bruslju zavzel za čim krajšo preložitev brexita
"EU mora delovati normalno. Če bomo predolgo odlašali, se lahko zgodi, da EU pride v čuden položaj," je dejal Šarec. Če Britanci ostanejo v EU in ne izvedejo evropskih volitev, bi lahko imel Evropski parlament težave z delovanjem, je pojasnil. "Britanski parlamentarci so zelo kratkovidni, vendarle se ne zavedajo vseh razsežnosti te problematike," je še ocenil.
Na vprašanje, ali povsem izključuje možnost daljšega podaljšanja, je odgovoril, da govori o tem, kaj bi bilo najboljše oziroma edino pametno, ker če se proces zavleče po evropskih volitvah, sedemindvajseterica škodi sebi. Po neuradnih informacijah v sedemindvajseterici prevladuje zavzemanje za preložitev brexita do 23. maja. Šarec sicer na vprašanje, ali obstaja soglasje glede tega, odgovarja, da se bo to pokazalo danes.
2