Bratovščina, ki rešitev vidi v islamu

Po krvavih dogodkih zadnjih dni v Egiptu je vojska Muslimansko bratovščino tako rekoč razglasila za teroristično organizacijo. Premier Hazem Al Beblavi je predlagal razpustitev skupine, kar bi jo spet potisnilo v politično podzemlje, kjer je bila velik del svojega obstoja.

Kaj je Muslimanska bratovščina? Eno najstarejših, najvplivnejših in največjih arabskih islamističnih gibanj in hkrati največjo politično opozicijsko organizacijo v številnih arabskih državah je ustanovil islamski učenjak in šolski učitelj Hasan Al Bana leta 1928 v Egiptu kot panislamsko, versko, politično in družbeno gibanje. Al Bana je bil prepričan, da je sodoben islam izgubil svojo družbeno dominantnost zaradi vse večjega vpliva Zahoda na muslimane. Ob koncu 2. svetovne vojne je imela Muslimanska bratovščina okoli pol milijona privržencev in močan vpliv na podobna islamska gibanja.

Cilj bratovščine je uveljaviti Koran in suno kot edino "referenčno točko za urejanje življenja muslimanske družine, posameznika, skupnosti in države". Bratovščina trdi, da podpira demokratična načela, hkrati pa podpira ustanovitev islamske države. "Islam je rešitev," je njen najslavnejši slogan.

Bratovščina večkrat prepovedana Na začetku versko-socialna organizacija je pridigala o islamu, poučevala nepismene, postavljala bolnišnice, z rastjo vpliva pa je začela nasprotovati britanski nadoblasti v Egiptu in igrala pomembno vlogo v nacionalističnem gibanju. V tem času se je bratovščina zbližala z nacisti in širila Hitlerjev Moj boj ter pomagala poglobiti nezaupanje in sovraštvo do Judov.

Gibanje je bilo znano po sodelovanju pri političnem nasilju in je prevzelo odgovornost za nastanek Hamasa. Člani bratovščine so osumljeni atentatov na politične nasprotnike, kot je bil premier Egipta Mahmud An Nukraši Paša. V vrtincu nasilja je bil kmalu zatem ubit tudi Al Bana.

Po arabskem porazu v prvi arabsko-izraelski vojni je egiptovska vlada razpustila bratovščino in aretirala njene člane. Podpirala je revolucijo leta 1952, po poskusu atentata na egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja pa so jo spet prepovedali in zatrli. Na tisoče njenih članov so strpali v zapor, kjer so jih mučili in več let zadrževali v koncentracijskih taboriščih. Podobno usodo je doživela tudi v drugih državah, še posebej v Siriji med pokolom v Hami leta 1982. Svoje večje veje ima še v Jordaniji, Kuvajtu in Libiji. Egiptovska Muslimanska bratovščina je, kot je dejal strokovnjak za politični islam Šadi Hamid za Guardian, mati vseh islamističnih gibanj.

Največja opozicijska skupina V 70. letih prejšnjega stoletja se je bratovščina odpovedala nasilju in skušala sodelovati v egiptovski politiki. Zaprte privržence so izpustili, organizacijo pa bolj ali manj tolerirali z vmesnimi obdobji aretacij in zatrtij do revolucije pred dvema letoma, ki je na valu arabske pomladi prinesla padec Hosnija Mubaraka.

Na parlamentarnih volitvah leta 2005 so člani bratovščine, ki so morali kandidirati kot neodvisni zaradi nezakonitosti bratovščine kot politične stranke, dobili 88 sedežev (20 odstotkov), medtem ko je zakonita opozicija dobila le 14 sedežev. Sprva sta znotraj Egipta obstajala velik dvom o predanosti bratovščine demokraciji in strah pred strogimi omejitvami svoboščin, tako verskih kot družbenih.

Obtožbe o nesposobnosti Oktobra 2007 je bratovščina predstavila podrobno politično platformo. Med drugim je pozvala k ustanovitvi odbora muslimanskih klerikov, ki bi nadzirali delovanje vlade, in k temu, da bi bil položaj predsednika dostopen le muslimanskim moškim. Ženske, so zapisali, za to položaj niso primerne, ker so verske in vojaške dolžnosti predsednika "v nasprotju z naravo ženske, njeno družbeno in drugimi humanitarnimi vlogami".

Po padcu Mubaraka leta 2011 je legalizirana bratovščina, ki je bila ves čas dobro organizirana in se je zato hitro odzvala na spremembe, ustanovila stranko Svoboda in pravičnost. Kazalo je, da se je po zmagi Mohameda Mursija na predsedniških volitvah trdno zacementirala na egiptovski politični sceni, vendar so obtožbe, da so nesposobni voditelji in da želijo monopolizirati oblast, škodovale njenemu slovesu. Na tisoče ljudi je junija demonstriralo proti Mursiju. Vojska trdi, da ga je odstavila, da bi se izognila državljanski vojni.

Za nasprotnike je bratovščina zdaj ravno toliko sovražnica ciljev revolucije kot Mubarak, vojska in policija. Mursiju zamerijo predvsem to, da si je z novembra lani sprejeto novo ustavo podaril ogromno moč, kar naj bi bil le eden od korakov k uveljavitvi islamske države. Hkrati so se pojavile govorice o skrivni milici bratovščine, ki naj bi obšla policijo, vendar so to ostro zanikali.

Bratovščina kljub temu med številnimi Egipčani ostaja priljubljena. Razlog za to je eden osnovnih dejavnikov organizacije – njen socialni del, ki jo je močno približal navadnim Egipčanom. Naklonjeni so ji bili tudi zaradi nevpletenosti njenih članov v korupcijo in umazane politične igrice.