Borke za pravice žensk s puškami v rokah

"Borimo se za domovino, ne za feminizem," so novinarjem časnika Times zatrdile vojakinje v kurdskih enotah, ki se borijo proti islamistom. A kljub temu se Kurdinje v vojski borijo tudi za enakopravnost spolov.

Če je verjeti podatkom iz kurdskih virov, je med vojaki trenutno skoraj deset tisoč žensk, ki so organizirane v t. i. ženskih zaščitnih enotah ali YPJ. Med vsemi junakinjami je najbolj slavna Rehana, za katero po internetu krožijo informacije, da je ubila najmanj sto islamističnih borcev, a tudi zanjo so že večkrat zatrdili, da je padla v boju.

Ženske enote so nastale že leta 2011 ob obrambi pokrajine Rojava. Zdaj je v tej pokrajini okoli 40 odstotkov vseh kurdskih borcev žensk. V zahodnih medijih, pa tudi v kurdski propagandi, se borke opisuje kot neustrašne Amazonke, ki kljubujejo tradicionalni vlogi ženske v kurdski družbi, hkrati pa islamistom neusmiljeno drobijo glave. Resnica je nekje vmes.

Jineologija, kurdski feminizem Vsaka Kurdinja, ki se pridruži enoti, mora najprej na mesec dni urjenja, ki pa ne vključuje le vojaškega usposabljanja. Prav tako mora preučiti tudi politično teorijo, še posebej dela kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana, ki je že od leta 1999 v turškem zaporu. Ocalan je zagovornik enakopravnosti spolov, kar je opisal v dveh knjigah. Njegova teorija o "znanosti žensk" ali jineologija je osnova kurdskega feminizma. V kurdskih kulturnih središčih tako v Turčiji kot Siriji in Iraku so organizirana predavanja na to temo, kjer se ženske lahko seznanijo z emancipacijo, pa tudi samoobrambo. V teh središčih pomagajo tudi žrtvam družinskega nasilja.

Tovrstno poučevanje kurdskih žensk je še kako pomembno, saj gre za sicer zelo tradicionalno patriarhalno družbo. Ženske skušajo naučiti, da jim ni nujno sprejeti vsega, kar jim vsiljuje moška družba. Vojakinje pa so le vrh kurdskega feminizma.

Revolucija v revoluciji "Smo enakopravne, a smo tudi drugačne. Zato tudi na bojišču skušamo ohraniti ženstvenost, ne želimo, da smo videti kot moški," je za televizijski program Euronews dejala Beritan, ena izmed vojakinj. Zato jih mnogo okoli vratu nosi pisane rute ali so celo diskretno naličene. Večina vojakinj trdi, da so se enotam priključile, ker niso hotele doma čakati, da v njihovo hišo vdrejo islamisti in jih posilijo.

S tem pa so sprožile revolucijo v revoluciji. V dokumentarni reportaži ruske televizije RT Njena vojna: ženske proti Isisu so vojakinje zatrdile, da je del njihove motivacije tudi upor proti tradicionalni vlogi žensk, saj so odrasle v družbi, kjer moški in ženske v javnosti niti ne sedijo skupaj, kaj šele da bi se skupaj bojevali. "Odrasle smo v družbi, kjer naj bi bile ženske gospodinje v lasti moža. Ženske ne smejo same niti zapustiti hiše. Ko se ženska poroči, je kot da bi odšla v zapor," je za RT dejala ena od vojakinj. Zato so kurdske borke na neki način, v skoraj romantični luči, tudi revolucionarne borke za pravice žensk.

Medijsko prepoznave in v vlogi propagande Popularnost v medijih pa izkorišča tudi enota YPJ. Ima svoj račun na Twitterju, na katerem se bori proti propagandi Isisa in promovira enakopravnost žensk. Njihove predstavnice potujejo po Evropi in sodelujejo na okroglih mizah. Pretekli teden je poveljnica enot YPJ Nesrin Abdulah na primer gostovala v italijanskem parlamentu.

Morebiti pa bo ravno njihova medijska popularnost pripomogla, da bodo poleg svobodne domovine uresničile še svoj drugi cilj – novo družbo, kjer bodo imeli vsi enake pravice in možnosti.