Boko Haram, afriška Islamska država

Pred nekaj dnevi je v množici na tržnici v mestu Maiduguri na severu Nigerije razneslo bombo, ki jo je nosil samomorilski napadalec. Umrlo je 20 ljudi. Priče eksplozije so bile zgrožene: bombo je nosila desetletna deklica. Priče so za agencijo AFP povedale, da se jim je zdelo, da deklica ni vedela, kaj se bo zgodilo. Poslali so jo pripadniki organizacije Boko Haram, kar kaže na novo zastrašujočo taktiko te islamistične organizacije, ki terorizira Afriko.

Deklice bi žive zažgali Le nekaj dni pred tem je nigerijska policija na tiskovni konferenci predstavila 13-letno Zaharau, ki je prav tako bila samomorilska napadalka Boko Harama, a ni hotela detonirati bombe. Kot je dejala, jo je organizaciji prodal njen oče. Bivala je v taboru severno od drugega največjega nigerijskega mesta Keno. Dejali so ji, da mora nositi bombo, sicer jo bodo živo zažgali. Skupaj še z dvema deklicama so jo poslali v trgovsko središče.

Drugi dve sta aktivirali bombi, ona je ni hotela. V Nigeriji se bojijo, da bodo islamisti v prihodnosti za bombne napade uporabljali deklice, ki so jih ugrabili lani in katerih usoda še vedno ni znana.

Istočasno je Amnesty International poročal, da se je na severu Nigerije v Bagi zgodil največji pokol v zgodovini Boko Haram. Islamisti naj bi pobili okoli dva tisoč ljudi, večinoma starejših, otrok in žensk, ki niso mogli ubežati. "Trupla ležijo po ulicah," je za AP dejal Muhamad Aba Gave, predstavnik civilistov, ki se slabo oboroženi borijo proti borcem Boko Harama. Okoli tisoč beguncev iz mesta pa je še vedno ujetih na otoku sredi jezera Čad.

Ozemlje, veliko kot ga zaseda Islamska država Nigerijski predsednik je za severovzhod države že leta 2013 razglasil izredno stanje, tja so poslali številno vojsko, a ta nikakor ne more zaustaviti militantnih islamistov. V petih letih so ti ubili več kot deset tisoč ljudi, milijon jih je zbežalo z območij, ki jih nadzorujejo. Od svoje ustanovitve leta 2002 je organizacija postala le še bolj brutalna, zaseda pa že območje, veliko približno toliko kot Islamska država v Siriji in Iraku. Svetovno prepoznavni so postali lani, ko so ugrabili več kot 200 deklic, ki naj bi jih prodali kot spolne sužnje.

Njihovo ozemlje se razprostira od nigerijsko-kamerunske meje na vzhodu do jezera Čad na severu in reke Jederam na zahodu. To je ozemlje enajstih nigerijskih provinc, na katerem je živelo 1,7 milijona ljudi – večina od teh je zdaj beguncev. "Boko Haram posnema Isil," je za britanski Telegraph dejal britanski visoki komisar v Nigeriji Andrew Pocock: "Želijo, da jih svet vidi kot resne džihadiste. Želijo pokazati, da lahko tudi oni nadzorujejo ozemlje, tako kot Isis nadzoruje kalifat."

Želijo muslimanski imperij iz 9. stoletja? O začetku organizacije je malo znanega. Njihovo ime v prevodu pomeni Zahodne šole so greh, kar izhaja iz tega, da so v svojem začetku dejansko nasprotovali zahodnemu izobraževalnemu sistemu v Nigeriji. Njihov zaščitni znak so še vedno napadi na šole, zato je mnogo staršev v severni Nigeriji svoje otroke izpisalo iz šol. Poleg šol so reden cilj njihovih napadov tudi policijske postaje in vojašnice. Po navedbah tednika Time se prav v teh napadih oskrbujejo z orožjem.

Vodja organizacije je Abubakar Šekau, ki je to postal leta 2009, ko so ubili ustanovitelja skupine Mohameda Jusifa. Za Šekauja trdijo, da nima karizme in voditeljskih sposobnosti svojega predhodnika, da pa je precej bolj brutalen. V videoposnetkih nenehno poudarja džihad proti kristjanom. Prav delitev na muslimane in kristjane pa je največja težava Nigerije. Država je razdeljena na muslimanski sever in krščanski jug, Boko Haram pa želi v vsej Nigeriji uvesti šeriatsko pravo. A čeprav se po njegovih trditvah borijo proti krščanstvu, je večina njihovih žrtev kljub vsemu muslimanov.

Mnogi analitiki menijo, da želijo zasesti ozemlje, ki ga je nekoč zavzemal imperij Kanem-Bornu dinastije Sef. Ta je od devetega do 19. stoletja nadzirala ozemlje okoli jezera Čad v južnem Čadu, severnem Kamerunu, severovzhodni Nigeriji, vzhodnem Nigru in južni Libiji. Od enajstega stoletja dalje so bili člani dinastije Sef muslimani. V zadnjih dneh so pripadniki Boko Harama napadli vojaško bazo v Kamerunu, tako da bi bilo njihovo širjenje prek mej Nigerije lahko mogoče.

Nigerijska vlada neodločna Čeprav so prav tako brutalni kot Isis, pa zahodni mediji o njih ne poročajo veliko. Tudi o zadnjih napadih in masakrih so mediji sicer poročali, a zanesljivih virov o dogajanju ni, saj nigerijska vlada po poročanju Al Jazeere na ozemlje, ki ga nadzoruje Boko Haram, ne dovoli dostopa novinarjem.

Težava je v tem, da niti nigerijska vlada islamistov na severu države ne želi obešati na veliki zvon. Nigerija je regionalna sila z močnim gospodarstvom, zato vlada z novicami o upornikih ne želi odvračati investitorjev. "Vlada, ki ne nadzoruje svojega ozemlja, ni zaupanja vredna," je za Time dejal Peter Pham, direktor afriškega oddelka washingtonskega inštituta Atlantic Center.

Zato mnogi analitiki opozarjajo, da bi Boko Haram že lahko bil premagan, če bi bila nigerijska vlada bolj odločna. Prihodnji mesec bodo v Nigeriji predsedniške volitve. Če ne bo velike spremembe na oblasti, analitiki Al Jazeere opozarjajo, da bi Nigerija lahko zdrsnila v državljansko vojno. Zelo malo verjetno pa je tudi, da bi zahodne sile vojaško intervenirale v napadu na ozemlje Boko Harama. Konec koncev to ni Bližnji vzhod, temveč osrednja Afrika.