Sreda, 22. 3. 2023, 22.13
1 leto, 8 mesecev
Bogata država, ki je zaradi vojne v Ukrajini še bogatejša
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,41
33
Bogastvo Norveške se kaže tudi v novih stavbah v Oslu: 300 milijonov evrov vredni novi Munchov muzej (na fotografiji v levem kotu), 620 milijonov vredna nova nacionalna umetniška galerija, 240 milijonov evrov vredna javna knjižnica in 550 milijonov evrov vredna nova operna hiša.
Že pred ruskim napadom na Ukrajino je bila Norveška glede na bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca ena najbogatejših evropskih držav. Po napadu pa je kot velika izvoznica plina še bogatejša. Zaradi tega se otepa očitkov, da kuje dobičke zaradi vojne v Ukrajini.
Pred dnevi je norveški premier Jonas Gahr Stoere na plinski ploščadi Troll ob norveški obali sprejel predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in svojega rojaka, generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Norveški premier je ob tem zagotovil, da bo Norveška še nekaj let (štiri ali pet) ohranila raven trenutne dobave plina Evropi.
Norvežani zamenjali Rusijo
Norveška je zaradi načrta EU, da zmanjša svojo energetsko odvisnost od Rusije (ta je pred vojno pokrivala okoli 40 odstotkov evropskih potreb po plinu), postala ključna in največja dobaviteljica plina evropskim državam. Obenem pa so vojna in sankcije cene energentov pognali navzgor.
Kot je ta mesec sporočil norveški statistični urad, je Norveška s prodajo nafte in plina lani zaslužila 1500 milijard norveških kron (okoli 132 milijarde evrov). Lanski zaslužek od prodaje nafte in plina Norveške je bil tako trikrat večji kot predlanski, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Veliki prilivi v državni proračun
Leta 2021 je Norveška z nafto in plinom zaslužila 498 milijard norveških kron (nekaj manj kot 44 milijard evrov). Ker ima država velik delež v plinski in naftni industriji, so se zaradi večjega izvoza povečali tudi prilivi v državni proračun.
Norveška plinska ploščad Troll A v Severnem morju je največja plinska ploščad na svetu.
Po ocenah norveškega finančnega ministrstva lani jeseni naj bi se leta 2022 priliv v proračun primerjavi z letom 2021 povečal za 82 milijard ameriških dolarjev – na 109 milijard dolarjev.
Zahteve, naj Norveška deli dobičke z drugimi državami
Zaradi višjih norveških dobičkov so se že lani pojavili očitki, da je Norveška vojni dobičkar. Tako je poljski premier Mateusz Morawiecki že maja lani dejal, da bi morala Norveška del svojih "orjaških dobičkov" deliti z drugimi državi.
Norveška je tudi za Poljsko ključna država za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije. Tako je bil lani septembra odprt nov plinovod, ki Poljsko čez Dansko in Baltsko morje oskrbuje s plinom. Norveška bo s tem pokrila 15 odstotkov poljskih potreb po plinu.
Norveška pomoč Ukrajini
Norveška zavrača očitke o vojnem dobičkarstvu. Pri tem poudarja, da je lani Ukrajini prek vojaške in civilne pomoči namenila deset milijard kron (okoli 880 milijonov evrov). V prihodnjih petih letih (v letih 2023–2027) pa bo Ukrajini za vojaško in civilno pomoč namenila 75 milijard kron oziroma 15 milijard kron na leto (okoli 1,3 milijarde evrov na letu), je napovedala vlada v Oslu.
Od leve proti desni: šef norveškega energetskega koncerna Equinor Anders Opedal, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in norveški premier Jonas Gahr Stoere. Fotografija je bila posneta ob njihovem obisku plinske ploščadi Troll A.
Kot piše ameriški medij CNBC, je bila lani Stoerejeva vlada deležna ostrih graj, tudi na Norveškem, ker je predlagala znižanje razvojne pomoči, ki jo Norveška daje tujim državam, in sicer z enega odstotka bruto nacionalnega proizvoda na 0,75 odstotka.
Norveška denarno pomaga tudi Sloveniji
Po kritikah je norveška vlada stopila korak nazaj in letos obljubila, da bo izpolnila svojo zavezo glede pomoči drugim državam v višini enega odstotka bruto nacionalnega proizvoda. Je pa pri tem treba omeniti, da je med državami OECD povprečje razvojne pomoči drugim državam pri 0,3 odstotka (tudi 0,75 odstotka je torej precej nad povprečjem OECD).
Norveška v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) pomaga 15 evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. V obdobju 2014–2021 je bilo na primer v okviru obeh finančnih mehanizmov na voljo 2,8 milijarde evrov. Slovenija je v tem obdobju upravičena do 37,7 milijona evrov sredstev iz obeh finančnih mehanizmov.
Prilivi od prodaje nafte in plina se v norveški proračun stekajo po treh poteh:
- z obdavčitvijo naftnih podjetij,
- od neposrednega lastništva naftnih in plinskih polj ter infrastrukture,
- dividend, ki jih v proračun izplačuje energetski velikan Equinor, v katerem ima država 67 odstotkov.
Zaslužki od prodaje norveških energentov se stekajo tudi v Norveški naftni sklad (uradno ime je Državni pokojninski sklad – svet), ki je največji državni sklad na svetu. Trenutna tržna vrednost sklada je skoraj 14 bilijonov norveških kron (okoli 1,23 bilijona evrov). Konec leta 2022 je bila njegova tržna vrednost 12,4 bilijona norveških kron (okoli 1,1 bilijona evrov).
So Norvežani vpleteni v napad na Severni tok?
Norveška se omenja tudi v zgodbi ameriškega raziskovalnega novinarja Seymourja Hersha. Norveška vojaška mornarica in norveška tajna služba naj bi po Hershovih trditvah lani septembra Američanom pomagali pri razstrelitvi plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju v bližini danskega otoka Bornholm. Norvežani in Američani to zanikajo. Pred tedni so ameriški in nemški mediji objavili, naj bi napad izvedla skupina Ukrajincev. Tej različici pa ne verjame Moskva.
33