Finska je pred leti veljala za zgledno državo, zdaj pa njena podoba ni več tako bleščeča. Gospodarstvo v tej najbolj severni evrski državi, ki jo v nedeljo čakajo volitve, je namreč v slabem stanju.
Dežela savne in tisočerih jezer je še pred desetletjem vzbujala občudovanje zaradi uspehov Nokie in odličnega izobraževalnega sistema. A finski zlati časi (štirinajst let neprekinjene gospodarske rasti med letoma 1994 in 2008) so od izbruha svetovne gospodarske krize preteklost.
Krčenje, nato rast, nato spet krčenje
Leta 2009 se je finsko gospodarstvo skrčilo za kar 8,3 odstotka, nato so prišla leta "svetlobe na koncu predora" (leta 2010 je finsko gospodarstvo zraslo za tri odstotke, leta 2011 pa za 2,6 odstotka), nato pa je Nordijcem spet pošla sapa.
Gospodarstvo se je krčilo tri leta zapored: leta 2012 za 1,4 odstotka, leta 2013 za 1,3 odstotka in lani za "samo" 0,1 odstotka. Po zadnjih podatkih finskih statistikov se krčenje gospodarstvo nadaljuje tudi letos.
Rasteta nezaposlenost in javni dolg
Če dodamo še rast – sicer za Finsko tradicionalno dokaj visoke – nezaposlenosti (februarja je bilo nezaposlenih 10,1 odstotka prebivalcev) in naraščanja javnega dolga (s 55,8 odstotka bruto domačega proizvoda konec leta 2013 je narasel na 59,3 odstotka konec lanskega leta), ni čudno, da se na nedeljskih parlamentarnih volitvah napoveduje sprememba oblasti.
Po zadnji javnomnenjski anketi je namreč v prednosti opozicijska stranka Sredina (kot že ime pove, je to liberalno-sredinska stranka), ki je morala zapustiti oblast leta 2011. Na teh volitvah je slavila liberalno-konservativna Nacionalna koalicija, pravo presenečenje pa so bili evroskeptični Pravi Finci, ki so dosegli skoraj 20 odstotkov glasov.
Pravi Finci presenečenje volitev leta 2011
Glavna tema takratnih volitev je bilo prav vprašanje pomoči evrskih držav prezadolženi Grčiji. Prav na krilih nasprotovanja tej pomoči so namreč evroskeptiki, ki jih vodi Timo Soini, dosegli tretje mesto na volitvah.
A po volitvah so postali tudi nekakšni ujetniki svojega odločnega nasprotovanje pomoči Grčiji, saj – ko je postalo jasno, da bo mavrična koalicija liberalnih konservativcev, socialdemokratov, Zelenih, levičarjev, stranke švedske manjšine in krščanskih demokratov (takšne ideološko pisane koalicije za Finsko niso nenavadne) podprla pomoč egejski državi – niso hoteli vstopiti v to koalicijo, da ne bi poteptali svoje ključne volilne obljube.
Predvolilne teme leta 2015
Tokrat, čeprav je Grčija spet vroča tema v evroobmočju, Stranka Fincev (to je novo ime Pravih Fincev) oziroma na kratko Finci ne poudarjajo več toliko evropskih tem.
Glavne teme na teh volitvah so gospodarstvo, reforma socialnega in zdravstvenega sistema ter – zaradi agresivne politike ruskega predsednika Vladimirja Putina – vprašanje varnosti. Finska je bila v času hladne vojne nevtralna, v času nove hladne vojne po izbruhu ukrajinske krize pa vse bolj prihaja v ospredje vključitev v Nato.
Finci bodo težko zmagali
Drugačne teme verjetno ne dajejo toliko vetra v jadra Soinijevi stranke, saj – če se bodo uresničile javnomnenjske napovedi – Finci ne bodo dosegli ali presegli izida izpred štirih let (19,1 odstotka). Po zadnji napovedi imajo namreč 16,7 odstotka (Sredina 24 odstotkov, Nacionalna koalicija 16,9 odstotka …).
Torej, če odgovorimo na vprašanje v naslovu, ne kaže, da bi Soinijevi Finci zmagali in prevzeli oblast v deželi tisočerih jezer. Ni pa izključeno, da bodo tokrat šli v kakšno novo finsko mavrično koalicijo.
4
