Nekdanji britanski vohun: Putina čez nekaj mesecev ne bo več #vŽivo

21.45 Shema vizumov le za otroke s starši

Pred kratkim je britanski parlament obravnaval primer 13-letne ukrajinske deklice, ki ji je vlada zavrnila vizum za vstop v Veliko Britanijo, saj je potovala s sestro, ne pa s starši. Poslanka laburistov Tulip Siddiq je dejala, da je starejša 18-letna sestra zdaj v Londonu, mlajša 13-letna sestra pa se je morala vrniti v Ukrajino, v dom, ki naj bi ga oblegali Rusi.

Premierja Borisa Johnsona so vprašali, ali je prav, da otroka pošljejo nazaj na vojno območje. Dejal je, da razume njihovo ogorčenje, vendar ve, da bo notranja ministrica primer preučila. Poudaril je še, da je Združeno kraljestvo obdelalo 120 tisoč vizumov za Ukrajince.

Na oddelku za izenačenje, stanovanja in skupnosti, ki si z ministrstvom za notranje zadeve deli pristojnosti za izdajo vizumov ukrajinskim beguncem so dejali, da so do sheme vizumov trenutno upravičeni le mlajši od 18 let, ki se ponovno združujejo s starši ali zakonitimi skrbniki v Združenem kraljestvu. Dodali so še, da sistem ves čas pregledujejo in varnost otrok jemljejo "izjemno resno".

Labour MP Tulip Siddiq tells Boris Johnson a 13-year-old Ukrainian girl that her constituent is trying to house has been sent back to her hometown which is under siege.#PMQs pic.twitter.com/hReP9ydh3Z

— LBC (@LBC) June 8, 2022

20.44 RIA: Huawei zapira trgovine v Rusiji

Kitajski tehnološki gigant Huawei je začel zapirati svoje podružnice v Rusiji. Do zdaj so prenehale delovati štiri od 19 trgovin, zaprtje pa se bo nadaljevalo v naslednjih mesecih, je za rusko podjetje RIA povedal vir blizu korporacije.  

Prva Huaweieva trgovina, zaprta v Rusiji, se nahaja v nakupovalnem središču Rivera v Moskvi, poroča hrvaški Index. Zaprli so jo 28. februarja, le štiri dni po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino. Zaprli so tudi podružnice v Novokuznetsku, Ufi in Rostovu.

V Rusiji je zdaj ostalo še 15 trgovin. Glavni razlog za zaprtje je po besedah vira pomanjkanje izdelkov v skladiščih, pa tudi upad povpraševanja po pametnih telefonih. 

Uradnega odziva Huaweia na te informacije še ni. 

19.42 Evropski parlament od Srbije zahteva, da proti Rusiji uvede sankcije

Srbska državna televizija je objavila dokument, v katerem je razvidno, da Evropski parlament od Srbije zahteva, da proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino uvede sankcije in se dokončno opredeli, ali želi vstopiti v Evropsko unijo.

Poslanci Evropskega parlamenta pozivajo k "nujni uvedbi sankcij" in izražajo zaskrbljenost, da je Srbija "med redkimi evropskimi državami, ki niso spoštovale stališča EU", poroča hrvaški Index.

18.46 Dijakinja se je za maturantsko fotografijo vrnila v obstreljeno šolo

16-letna dijakinja Valerie iz Ukrajine, ki se je za maturantsko fotografijo vrnila v srednjo šolo, ki so jo uničile ruske granate, pravi, da si nikoli ni mislila, da bo njeno sliko videl ves svet. 

"Ne gre zame. Bolj za opozarjanje na situacijo," je povedala za BBC. "Ponosni smo na svoje junake in oborožene sile Ukrajine. Verjamemo, da bomo zmagali, ker dobrota vedno zmaga nad zlom," je dodala.

Fotografijo najstnice je na družbenih omrežjih delila njena teta Anna Epiševa, ki je zapisala, da so se Valerie in njeni prijatelji veselili tega dne. "Potem pa so prišli Rusi. Šola je bila neposredno prizadeta in uničena. Danes se je vrnila k temu, kar je ostalo od njene šole in njenih načrtov."

Anna Episheva: My niece was supposed to graduate this year from her high school. She and her friends bought dresses and were looking forward to this day. Then Russians came. Her school was directly hit and destroyed. Today she came back to what is left of her school and her plans pic.twitter.com/q9cJW2j8f0

— Oleksandra Matviichuk (@avalaina) June 7, 2022

18.08 O vojni v Ukrajini spregovorila nekdanja predsednica vlade

Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je spregovorila o vojni v njeni državi. Putina ni označila za norega, ampak za hladno, kruto in temno zlo. Meni namreč, da je odločen, da se bo skupaj z Jožefom Stalinom in Petrom Velikim vpisal v rusko zgodovino.

"Putin deluje v skladu s svojo temno logiko. Vodi ga ideja o zgodovinskem poslanstvu in ustvariti želi imperij. To je njegov cilj, ki izhaja iz njegovih globokih notranjih želja in prepričanj," je Timošenkova povedala za Guardian. 

Kot dvakratna ukrajinska predsednica vlade se je s Putinom srečala večkrat. Med drugim sta se pogovarjala leta 2009, potem ko je Putin, takrat ruski premier, Ukrajini prekinil dobavo plina. Timošenkova pravi, da je bil med pogovori vedno previden pri izbiri svojih besed. "Je iz šole KGB. Tudi pred vojno ni skrival mnenja, da ukrajinskega naroda ni," trdi. 

Dejala je še, da Putinove ambicije presegajo zasedbo ukrajinskega ozemlja. Prepričana je, da je njegov geopolitični cilj prevzeti Belorusijo, Moldavijo in Gruzijo ter vzpostaviti nadzor v srednji in vzhodni Evropi. 

Na vprašanje, ali je pripravljena streljati na ruske vojake, je odgovorila, da je: "Imam legalno orožje. Po navedbah virov me je Kremelj uvrstil na seznam za ubijanje. Pripravljena sem. Ruska vlada me je vedno imela za sovražnika."

"To je priložnost, da svobodni svet premaga zlo," meni in pravi, da morajo mednarodni partnerji Ukrajine razumeti, da je edini način za konec vojne uničiti ruske sile na bojiščih. 

Dodaja tudi, da mirovnega sporazuma s Putinom ni mogoče skleniti, saj da ne bi prinesel miru: "Nekaj let pozneje bi to vodilo v novo vojno."

Nekdanja ukrajinska predsednica vlade Julija Timošenko meni, da Putinove ambicije presegajo zasedbo ukrajinskega ozemlja. Foto: Reuters

17.34 Ukrajinski vojaki spijo v mrzlih jarkih

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes na Twitterju delilo fotografijo dveh ukrajinskih vojakov, ki spita v jarku. Zapisali so: "To so ukrajinski branilci v svojih položajih. Spijo v mrzlih jarkih, zato da lahko mi mirno spimo v svojih domovih. Pogumni moški in ženske branijo ukrajinske meje in ustvarjajo Evropo, v kateri je mogoče živeti mirno."

These are #Ukrainian defenders in their positions. They sleep in cold trenches, so we can sleep in our homes 🏡.

Brave men and women are defending the Ukrainian borders, also making Europe a safe place to live.

📸 Leonid Ostaltsev#StandWithUkraine️#StopRussianWar pic.twitter.com/b7p1NxvIxF

— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) June 8, 2022

17.16 Zelenski: v Ukrajini dnevno umre 300 ruskih vojakov

Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je v Ukrajini od začetka invazije umrlo več kot 31 tisoč ruskih vojakov. Dodal je, da je vojna ruske oborožene sile stala "300 življenj dnevno" in da bo kmalu dosegla raven, ki bi bila za Moskvo nesprejemljiva.

Rusi pa trdijo, da je v Ukrajini doslej umrlo le 1.351 vojakov, 3.825 pa je poškodovanih.

16.03 Putina čez nekaj mesecev ne bo več, pravi nekdanji britanski vohun

Nekdanji britanski obveščevalec Christopher Steele je za BBC povedal, da ruskega predsednika Vladimirja Putina čez 3–6 mesecev ne bo več na oblasti. Dejal je, da bodo Putinu dnevi, ko bodo zahodne sankcije proti Rusiji začele polno veljati, šteti.

Steele, ki je avtor dosjeja med Trumpom in Rusijo, je opozoril na "znake, da Putinovo zdravje propada". Če imajo britanski in ameriški viri prav, meni, da bi bil lahko ruski voditelj v tem času "onesposobljen".

15.30 Rusija v ukrajinski regiji Zaporožje načrtuje referendum o priključitvi

Uradnik, ki ga je Kremelj postavil v ukrajinski regiji Zaporožje, je za rusko tiskovno agencijo TASS povedal, da v regiji načrtujejo referendum o pridružitvi Rusiji. Datuma ni navedel, je pa dejal, da bi bilo glasovanje veljavno, če bi bila udeležba vsaj 50-odstotna.

Referendum leta 2014, s katerim si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, so zahodne države obsodile kot nezakonit in le navidezen.

15.20 WFP za dostavo pomoči v Ukrajini uporablja Uber

Svetovni program za hrano (WFP) je danes sporočil, da se je povezal z ameriškim prevoznim podjetjem Uber, s katerim bodo dostavljali pomoč ljudem v ukrajinskih mestih in v krajih, ki so sicer za večje tovornjake težko dostopni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Prek platforme podjetja Uber lahko dostavimo hrano ljudem, ki jo nujno potrebujejo. Različno velike pošiljke hrane lahko dostavljamo z različnimi vozili in jih spremljamo na poti do cilja," je zapisano v izjavi WFP.

Prav tako je WFP navedel, da je s pomočjo Uberja že razdelil hrano v mestu Dnipro, dostave pa trenutno izvajajo tudi v Kijevu, Lvovu, Vinici in Černivcih.

Izvršni direktor podjetja Uber Dara Khosrowshahi je pri tem dejal, da podjetje zagotavlja brezplačen dostop do svoje platforme. "Z uporabo naše tehnologije lahko WFP zdaj načrtuje, pošilja, spremlja in upravlja dostave z mrežo avtomobilov in majhnih kombijev do ciljev, oddaljenih do 100 kilometrov od skladišč WFP po vsej državi," je dodal.

Ruska invazija na Ukrajino, v kateri je že umrlo na tisoče ljudi, na milijone pa jih je moralo zapustiti svoje domove, je sprožila svetovno prehransko krizo. WFP se je zato zavzel, da bo do konca junija v državi vsak mesec zagotavljal hrano in denar več kot trem milijonom Ukrajincev.

15.10 Glavni ruski rabin zapustil Rusijo

Glavni moskovski rabin, človek z visoko avtoriteto v judovstvu, Pinchas Goldschmidt in njegova žena Rebbetzin Dara Goldschmidt sta zapustila Rusijo, potem ko je bil Goldschmidt pod pritiskom, naj podpre rusko invazijo na Ukrajino, poroča Guardian. Goldschmidt naj bi zavrnil javno podporo temu, kar Rusija imenuje "posebna vojaška operacija v Ukrajini". Zaradi tega je dva tedna po začetku invazije Rusijo zapustil in začel zbirati denar za begunce v vzhodni Evropi.

Can finally share that my in-laws, Moscow Chief Rabbi @PinchasRabbi & Rebbetzin Dara Goldschmidt, have been put under pressure by authorities to publicly support the 'special operation' in Ukraine — and refused. pic.twitter.com/Gy7zgI3YkJ

— Avital Chizhik-Goldschmidt (@avitalrachel) June 7, 2022

13.31 Scholz in Zelenski o nadaljnji nemški podpori Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz se je danes z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pogovarjal o nadaljnji nemški podpori Ukrajini. Po besedah tiskovnega predstavnika nemške vlade Steffena Hebestreita sta v telefonskem pogovoru razpravljala tudi o tem, kako bi lahko omogočili izvoz žita iz Ukrajine po morju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemčija naj bi Ukrajini dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam, je prejšnji teden obljubil Scholz. Napovedal je tudi dostavo sodobnega radarskega sistema Kijevu. Obljubljeno orožje do zdaj še ni prispelo v Ukrajino.

13.25 Lavrov in Cavusoglu brez preboja glede izvoza ukrajinskega žita

Rusija je pripravljena "v sodelovanju s turškimi kolegi" zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč, je po srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem ponovil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Odgovornost za nastali položaj je znova pripisal Kijevu in tako pokazal, da večjega preboja še ni na vidiku.

Ministra sta danes po napovedih govorila o trenutno enem od najbolj perečih vprašanj na svetu: možnostih za odpravo ruske blokade ukrajinskih pristanišč in obnovo izvoza velikih zalog hrane, na čelu z več kot 20 tonami žita, ki so obtičale v ukrajinskih silosih.

Če rešitve ne bo, grozi globalno pomanjkanje hrane, posledično pa eksplozija cen hrane in lakota. Rusija in Ukrajina skupaj zagotavljata skoraj tretjino globalnih zalog žita.

Kljub optimističnim napovedim, da je končna rešitev na vidiku, pa današnji pogovori večjega preboja niso prinesli, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kljub temu je Cavusoglu pogovore z Lavrovom označil za "plodne".

Lavrov je medtem ponovil pripravljenost Moskve, da sodeluje pri iskanju rešitve glede izvoza žita iz Ukrajine, a na to mora biti pripravljen tudi Kijev. Kot je poudaril, Rusija že skoraj dva meseca odpira humanitarne koridorje v Črnem morju, ki jih lahko uporabijo vse ladje za izplutje iz ukrajinskih teritorialnih voda, medtem ko oblasti v Kijevu ne storijo ničesar.

"A če bo ukrajinska stran, tako kot pravijo naši turški prijatelji, zdaj le pripravljena zagotoviti prehod, ali z odstranitvijo min ali z zagotovitvijo prehoda skozi minska polja, upamo, da bo to vprašanje rešeno," je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. Rešitev tako po zaslugi Turčije po njegovem mnenju ostaja vsaj "teoretično mogoča".

Če bo Ukrajina privolila v razminiranje obale in izplutje ladij iz svojih pristanišč, je Rusija po besedah Lavrova pripravljena pravno formalizirati varnostna jamstva – tako glede varnega prehoda ladij z žitom kot glede tega, da "položaja ne bo izkoristila za napredovanje posebne vojaške operacije" v Ukrajini.

Kot je še dejal, je Rusija pripravljena na nadaljnje pogovore in tudi na srečanje z Ukrajino v Istanbulu ob posredovanju ZN, čeprav vprašanja izvoza žita na njem zagotovo ne bi rešili. "Cenimo zanimanje ZN, da na neki način sodelujejo in pokažejo svojo prisotnost, a iskreno, to ne bi prineslo ničesar razen simbolizma," je dejal Lavrov.

13.20 Von der Leynova: Hrana je del "kremeljskega arzenala nasilja"

Hrana je postala del "kremeljskega arzenala nasilja", je danes v Evropskem parlamentu izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Plenarno zasedanje v Strasbourgu je nagovoril tudi predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Štefančuk, ki je pozval prisotne, naj še naprej podpirajo Ukrajino na njeni poti približevanja EU.

Von der Leynova je v svojem govoru pred evropskimi poslankami in poslanci poudarila, da se mora Evropska unija upreti ruskim dezinformacijam, ki krivdo za prehransko krizo pripisujejo zahodnim sankcijam.

Predsednica Evropske komisije je dejala, da je trenutno okoli 20 milijonov ton žita ujetih v ukrajinskih pristaniščih, na ruske očitke pa se je odzvala s trditvijo, da sankcije ne vplivajo na trgovanje s prehranskimi proizvodi.

Združeni narodi so pretekli teden opozorili, da se zlasti afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, že spoprijemajo s krizo brez primere. Cene hrane naj bi v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008.

Za prehransko krizo je v celoti odgovoren ruski predsednik Vladimir Putin, je dodala von der Leynova, pri čemer se je sklicevala na rusko obstreljevanje skladišč žita, blokado ukrajinskih pristanišč in primere ruske kraje ukrajinskega žita.

10.54 Ukrajinska vojska se bo morda morala umakniti iz Severodonecka

Ukrajinska vojska bo morda prisiljena v umik iz mesta Severodoneck na vzhodu države, je danes dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. V mestu sicer še vedno potekajo siloviti spopadi, medtem pa naj bi ukrajinske sile v zadnjih 24 urah vsaj štirikrat napadle ruske položaje na jugu države.

"Mogoče je, da se bomo morali umakniti na bolj utrjene položaje," je v televizijskem pogovoru dejal guverner Hajdaj in dodal, da se nihče ne bo odpovedal Severodonecku, tudi če se bodo ukrajinske sile umaknile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozoril je, da v Severodonecku, ki je pred rusko invazijo imel približno sto tisoč prebivalcev, potekajo siloviti spopadi in da se ukrajinske sile borijo za vsak centimeter ozemlja v mestu.

Strateško pomembno mesto je namreč zdaj v središču ruske ofenzive, potem ko so bile ruske sile v začetni fazi invazije pregnane iz drugih delov Ukrajine. Osvojitev Severodonecka bi ruskim enotam olajšala nadaljnji prodor globlje v vzhodno regijo Donbas.

Medtem pa so ukrajinske sile v zadnjih 24 urah vsaj štirikrat napadle ruske položaje na jugu države, je dejal tiskovni predstavnik regionalne vojaške uprave v Odesi Sergej Bratčuk. V napadu naj bi bilo uničene nekaj ruske vojaške opreme in več skladišč streliva, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Bratčuk je ob tem dejal, da so se ponoči v mestu Odesa oglasile sirene, vendar o zračnih napadih niso poročali. Rusija občasno izvaja napade na mesto, vendar je tarča napadov predvsem infrastruktura, kot so mostovi in ceste. Ukrajinske oblasti navajajo tudi, da ruska vojska kopiči svoje ladje v Črnem morju z namenom vzpostavitve nadzora nad morjem.

8.08 Zelenski: Zmaga za Ukrajino pomeni ponovno pridobitev celotnega ozemlja

Zmaga za Ukrajino pomeni ponovno pridobitev celotnega ukrajinskega ozemlja, tudi tistega, ki so ga pred začetkom invazije nadzirale ruske oblasti, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal za časnik Financial Times. Zahod je ob tem pozval, naj se zaveže k dolgotrajnejši dobavi orožja, da bi tako pomagal končati vojno.

Ukrajinski predsednik je na konferenci, ki jo je organiziral časnik Financial Times, dejal, da bi zmago za Ukrajino pomenila le ponovna pridobitev vsega njenega ozemlja. Čeprav meni, da bo zmaga dosežena na bojišču, pa še vedno ostaja odprt za pogajanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

ZDA, Velika Britanija in Nemčija so se pred kratkim zavezale, da bodo Ukrajini zagotovile najsodobnejšo vojaško opremo, vključno s protiletalskimi raketami in radarskimi sistemi, a so v Kijevu vseeno izrazili razočaranje nad dolgotrajnostjo dobav orožja z Zahoda.

Pri tem je Zelenski poudaril, da Ukrajina potrebuje trajno podporo Zahoda, zlasti pri hitri dobavi težkega orožja. "Pri opremi smo slabši in zato nismo sposobni napredovati. Brez orožja bomo imeli le še več izgub," je dodal.

Ruske oblasti so medtem v torek sporočile, da so njihove sile kljub silovitemu ukrajinskemu odporu v regiji Donbas prevzele popoln nadzor nad stanovanjskimi soseskami v mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v svojem rednem videonagovoru to trditev zavrnil in dejal, da se razmere na fronti v zadnjih 24 urah niso bistveno spremenile. Poročal je tudi, da se v okolici Severodonecka, Lisičanska in Popasne nadaljujejo boji, ter dodal, da so okupatorji presenečeni nad silovitim odporom ukrajinskih sil.

Ob tem so v torek v Kijev prispela trupla nekaterih ukrajinskih borcev, ki so bili ubiti pri obrambi ključnega jugovzhodnega pristaniškega mesta Mariupol, so sporočile družine vojakov. Po njihovih besedah je šlo za del izmenjave z Rusijo, pri čemer je vsaka stran prejela 160 trupel, poroča BBC.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je pri tem dejal, da je bilo med vojno zajetih 6.500 ukrajinskih vojakov, ruska tiskovna agencija Tass pa je pozno v torek poročala, da je bilo več kot tisoč ukrajinskih vojnih ujetnikov in tujih borcev, ki so jih ruske sile zajele v Mariupolu, deportiranih v Rusijo, kjer jih čakajo sodni postopki.

Ukrajinska stran tega sicer ni potrdila, je pa pred tem Zelenski dejal, da po njegovem mnenju Rusija zadržuje več kot 2.500 branilcev jeklarne Azovstal, med katere spadajo tudi mejna straža, policija in teritorialna obramba.

7.29 Tako je 15-letni fant pomagal ubraniti domače mesto

15-letni Andrij Pokrasa je odigral pomembno vlogo pri obrambi domačega mesta. S pomočjo drona je pridobil informacije, kje so Rusi, in točne koordinate sporočil ukrajinskim vojakom, poroča Global News. 

Konec februarja je na polju za svojo hišo Andrij opazil kolono vozil ruske vojske, ki se je približevala mestu. Točne koordinate je nato sporočil ukrajinskim silam. Poveljnik Jurij Kasjanov je pojasnil, da je bil najstnik edini na tem območju, ki je imel izkušnje z upravljanjem drona. "On je pravi ukrajinski junak," je povedal poveljnik. 

Kot je dejal 15-letni Andrij, je bila ta izkušnja zanj izjemno zastrašujoča, a ni mogel dovoliti, da bi ruski vojaki zavzeli njegovo mesto. 

"Uspelo nam je locirati kolono vozil, ker je imel en tovornjak prižgane dolge luči. Ko sem posredoval točne koordinate in fotografije konvoja, so ga napadli," je povedal Andrij. Pri tem je imel mešane občutke, saj so ljudje umrli, vendar so Ukrajinci z njegovo pomočjo uspešno uničili in zaustavili ruske vojake. 

Droni so sicer postali pomembno orodje v vojni. Na stotine civilistov pomaga ukrajinski vojski ter beleži premike ruskih sil in morebitne vojne zločine. 

Poveljnik Kasjanov meni, da je veliko Ukrajincev premladih, da bi se pridružili oboroženim silam, a so k obrambi domovine veliko prispevali z upravljanjem brezpilotnih letal. 

00.30 Obisk Lavrova v Turčiji morda rešitev blokade ukrajinskih pristanišč

Gre za enega redkih obiskov vodje ruske diplomacije v tujini v zadnjem času, saj so se odnosi Moskve z velikim delom sveta zaradi invazije v Ukrajini močno ohladili. Sankcije Zahoda sodelavcem ruskega voditelja Vladimirja Putina potovanja zelo otežujejo ali celo onemogočajo tudi iz povsem logističnih in praktičnih razlogov.

Uradna Ankara sodeluje v pogajanjih med Ukrajino, Rusijo in Združenimi narodi glede dogovora, ki bi omogočil vzpostavitev pomorskih koridorjev in obnovo izvoza iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Turški obrambni minister Hulusi Akar je v torek dejal, da so v pogajanjih zaznali "bistven napredek". Ob obisku Sergeja Lavrova naj bi tako le še dorekli zadnje tehnične podrobnosti in dogovor uradno potrdili.

Če bo dogovor res dosežen, naj bi Turčija, ki na morju meji tako na Ukrajino kot Rusijo, prevzela vlogo pri vzpostavitvi posebnih koridorjev za ladje z ukrajinskim žitom. Turške ladje naj bi spremljale tankerje ob njihovem izplutju iz ukrajinskih pristanišč in prečkanju turških morskih ožin, v Istanbulu pa naj bi tudi vzpostavili center za usklajevanje in nadzor nad odstranjevanjem min v Črnem morju, navedbe turških medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Že v ponedeljek je sicer prokremeljski časnik Izvestija poročal, da naj bi Moskva, Kijev in Ankara dosegli dogovor o sprostitvi izvoza iz črnomorskega pristanišča Odesa.

Novice Vojaški analitik: boji v Ukrajini spominjajo na prvo svetovno vojno #vŽivo