Ponedeljek, 14. 9. 2020, 4.05
4 leta, 2 meseca
Bo to največje mesto duhov na svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,01
8
Številni Newyorčani so zaradi pandemije novega koronavirusa in izgredov zapustili mesto. Televizija CBS na svoji spletni strani piše, da imajo selitveni servisi v New Yorku toliko dela, da morajo včasih zavračati stranke. Nekateri že bijejo plat zvona in napovedujejo, da se mesto ne bo več pobralo.
Na udaru pandemije novega koronavirusa so zlasti večmilijonska mesta, saj so ugodna za širjenje virusa. Nekateri velemestom, na primer New Yorku, že napovedujejo dokončen propad.
Mesto New York ni niti prestolnica ZDA niti prestolnica zvezne države New York, v kateri leži, a kljub temu gre za najbolj znano, skorajda ikonično ameriško in svetovno mesto. Dolga desetletja je simbol ZDA, kapitalizma in tudi zahodne civilizacije.
Tarča islamistov in epicenter svetovne finančne krize
Prav zato je bil na primer 11. septembra 2001 tarča teroristične mreže Al Kaida, ki je v spektakularnem samomorilskem napadu porušila legendarna dvojčka Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Mesto se je po napadu, ki je šokiralo ves svet (no, številne, zlasti v državah, ki so na bojni nogi z ZDA, pa tudi razveselilo), znova pobralo na noge.
Mesto se je znova pobralo tudi po letu 2008, ko je bilo, tako kot leta 1929, epicenter svetovne finančne krize. Simbolni začetek te zadnje finančne krize je bil propad newyorške investicijske banke Lehman Brothers.
Nevidni sovražnik uničuje New York
Toda letos je prišla nova preizkušnja. Tokrat mesto niso napadli muslimanski teroristi kot leta 2001, ampak nevidni sovražnik. Mesto, ki je pravo mravljišče ljudi (ima več kot osem milijonov prebivalcev, celotno metropolitansko območje pa več kot 22 milijonov prebivalcev), je postalo eno od glavnih žarišč pandemije novega koronavirusa v ZDA.
Teroristična organizacija Al Kaida je leta 2001 napadla New York zato, ker velja za prestolnico sveta in je simbol moči zahodne civilizacije. New York si je po terorističnem napadu na stolpnici Svetovne trgovinske organizacije hitro opomogel. Tudi svetovna finančna kriza leta 2008 New Yorku ni mogla do živega. Mesto je s svojim Wall Streetom prebrodilo krizo in ostalo finančno središče sveta. Toda zdaj je zaradi novega koronavirusa pred New Yorkom morda največja preizkušnja v njegovi zgodovini.
Do zdaj je zaradi novega koronavirusa v mestu New York umrlo več kot 23 tisoč ljudi. Pandemija je mesto, za katerega se je vedno govorilo, da nikoli ne spi, tudi gospodarsko omrtvičila. Kot piše ameriški poslovni medij Business Insider, je junija letos stopnja brezposelnosti v celotni metropolitanski regiji dosegla 17 odstotkov.
Newyorčani bežijo iz mesta
Mestni proračun bo imel v prihodnjih dveh letih primanjkljaj v višini devet milijard ameriških dolarjev, v mestu lahko zaradi krize izgubi delo do 22 tisoč javnih uslužbencev, med drugim več tisoč učiteljev. Manjša se tudi število prebivalcev. Po podatkih New York Timesa je med 1. marcem in 1. majem mesto v strahu pred okužbo z virusom zapustilo kar pet odstotkov Newyorčanov.
Veliko prahu je zadnje čase dvignil vlagatelj v bitcoin in bloger James Altucher s svojim besedilom, ki mu je dal precej dramatičen naslov: New York je za vedno mrtev … Naj vam razložim, zakaj (ang. NYC is dead forever … here's why).
Srce mesta je prazno
Altucher piše, da vse več Newyorčanov, tudi tistih, ki so vse življenje živeli v mestu, na družbenih omrežjih objavlja sporočila, da se bodo izselili. Podjetniške priložnosti, kultura, hrana in prijatelji, to so štirje glavni razlogi za prihod v New York, piše bloger. Toda središče Manhattna, ki je srce newyorškega poslovnega sveta, je zdaj prazno.
Ulice, ki so bile nekoč polne ljudi, so v nekaterih delih mesta skorajda kot opustele. Na Manhattnu je menda praznih okoli 15 tisoč stanovanj, kar je največ v zadnjih 14 letih. Številnim javnim uslužbencem v mestu grozi odpuščanje, saj bo zmanjkalo denarja zanje. Manjkajoči denar bi lahko zbrali z višjimi davki, a se guverner zvezne države New York Andrew Cuomo boji, da bi višji davki spodbudili beg kapitala iz mesta, kar bi samo še povečalo težave.
Nekateri Newyorčani so se odselili v druge dele ZDA in zdaj posle, ki so jih prej opravljali v pisarnah v New Yorku, opravljajo na daljavo s pomočjo spleta. Če so od marca odhajali zaradi virusa, so junija številni začeli odhajati zaradi izgredov, uničevanja in plenjenja po smrti Georgea Floyda, tudi Altucher.
Padec cen stanovanj
Pravi, da zato, ker ima otroke. Preselil se je na jug Floride. Zdaj odhaja iz mesta že drugi val ljudi. Cene za nakup ali najem stanovanja v New Yorku so padle za od 30 do 50 odstotkov.
Številni vlečejo vzporednice s 70. leti prejšnjega stoletja, ko je bil New York prav tako v veliki krizi. Sredi leta 1975 je stopnja brezposelnosti v metropolitanski newyorški regiji dosegla vrh z okoli 12 odstotki. Med letoma 1970 in 1980 se je število prebivalcev New Yorka zmanjšalo za deset odstotkov.
Bankrot New Yorka
Leta 1975 je mesto takratnega ameriškega predsednika Geralda Forda prosilo za zvezno finančno pomoč, a je ta to zavrnil, zaradi česar je mesto bankrotiralo. Newyorški časnik Daily News je dan po predsednikovi odločitvi na naslovnici objavil članek o tem z naslovom Ford New Yorku: Crkni (ang. Ford to city: drop dead). Po bankrotu so se v mestu povečali kriminal in socialne razlike.
Komik Jerry Seinfeld je ena od ikon New Yorka. Za razliko od bolj črnogledih someščanov je prepričan, da se bo mesto znova pobralo. Pritrjuje mu Richard Florida, profesor urbanega načrtovanja na univerzi v Torontu, ki opozarja, da so v zadnjih 20 letih New York že trikrat razglasili za mrtvega (po 11. septembru, po letu 2008 in zdaj). Po 11. septembru in izbruhu finančne krize se je mesto opomoglo hitreje, kot je kdorkoli pričakoval, še pravi Florida.
Altucher je prepričan, da primerjave s 70. leti niso ustrezne. "Celo v 70. letih in v 80. letih, ko je New York bankrotiral in ko je postal prestolnica kriminala v ZDA ali blizu temu, je bil še vedno prestolnica poslovnega sveta (torej bil je kraj, kamor so šli mladi ljudje, da bi obogateli in našli priložnost). Kulturno je bil na vrhuncu – dom umetnikom, gledališču, medijem, oglaševalcem in knjižnim založbam."
Umetniški razcvet v kriznih letih
Sedemdeseta so bila leta, ko se je v Bronxu rodil hiphop, ko je mesto s svojim znanim disko klubom Studio 54, v katerega je rad zahajal tudi zdajšnji predsednik ZDA Donald Trump, populariziralo disko glasbo. Iz New Yorka 70. let se je napajal tudi Hollywood.
To je bilo mesto, v katerem se dogaja mračna zgodba kultnega filma Taksist. Mesto, ki je dalo kuliso v 70. letih svetovno priljubljenim televizijskim kriminalnim nanizankam, kot sta bila Kojak in Šerif iz New Yorka. V 70. letih je v New Yorku režiser Woody Allen posnel ene od svojih najboljših filmov, na primer Annie Hall in Manhattan.
Seinfeld še vedno stavi na New York
V zadnjih desetletjih sta bili z New Yorkom povezani dve svetovno priljubljeni televizijski nanizanki, Prijatelji med letoma 1994 in 2004 in še pred tem Seinfeld (1989–1998). In prav osrednja osebnost zadnje, komik Jerry Seinfeld, je eden tistih, ki je v zadnjih tednih povzdignil glas proti črnogledemu napovedovanju propada New Yorka.
New York ni edino velemesto, ki v času novega koronavirusa izgublja prebivalce. Zabava je pri koncu, je za nemško prestolnico zapisal nemški časnik Die Welt. Berlin je leta in leta rasel, zdaj pa nič več. Po podatkih statistikov je število Berlinčanov upadlo prvič po 17 letih, tudi zaradi pandemije in ukrepov za njeno zajezitev. Tudi gospodarsko se temelji mesta, ki je stavilo na turizem in zagonska podjetja, rahljajo.
V kolumni za New York Times je Seinfeld zapisal, da nima nobenih načrtov, da bi odšel iz mesta. Trdi, da bo New York znova postal "briljantni diamant aktivnosti". "Dejanska, živa, navdihujoča človeška energija obstaja, ko se zlije skupaj v norih krajih, kot je New York," je prepričan.
Seinfeld ali Altucher?
Prihodnost bo seveda pokazala, kdo ima prav, ali Altucher, ki pravi, da zaradi razvoja tehnologije, ki omogoča učinkovito in hitro delo na daljavo, New York ne bo več gospodarsko središče, ali Seinfeld, ki pravi, da fizična bližina podjetjem da več energije, zaradi česar ta težijo k temu, da so čim bolj skupaj. Kar pomeni, da se bo poslovni svet prej ali slej spet vrnil v mesto.
8