Nedelja, 18. 6. 2023, 22.13
1 leto, 5 mesecev
Bo Putina na koncu čakala takšna usoda?
Želimo poraziti Rusijo, toda nočemo je potisniti v kaos in državljansko vojno, pravi britanski zgodovinar in velik poznavalec Rusije Orlando Figes. Glede ruskega predsednika Vladimirja Putina pravi, da je sam svoj največji sovražnik, saj je ustvaril zver, za katero je trdil, da ne obstaja in za katero ni želel, da bi obstajala.
Britanski zgodovinar Orlando Figes je velik poznavalec ruske zgodovine, lani jeseni je izšla njegova knjiga Zgodba o Rusiji (v izvirniku The Story Of Russia), v kateri opisuje, kako ruski predsednik Vladimir Putin uporablja mitologizacijo osebnosti in dogodkov iz ruske preteklosti za uveljavljenje svojih imperialnih ambicij.
"Putin je sam svoj največji sovražnik"
V intervjuju za Radio Free Europe/Radio Liberty je Figes glede Putinovih trditev (med drugim jih je poleti 2021 zapisal v svojem zdaj že razvpitem eseju o zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev), da Ukrajina ni prava država oziroma nacija, pojasnil, da je bila Ukrajina do leta 2014 v številnih pogledih politično zelo zapletena in razdeljena država – na primer zemljepisno (razlike med zahodno in vzhodno Ukrajino) in generacijsko. Toda po letu 2014 se je Ukrajina politično združila in postala nacija.
V tem smislu je Putin svoj največji sovražnik. "On sam je naredil zver, za katero ni želel, da bi obstajala, in je zanikal njen obstoj. No, zdaj jo je napadel (Ukrajino, op. p.) in uspelo mu jo je narediti," pravi britanski zgodovinar.
Je Putin novi car Nikolaj I.?
Putin se pogosto sklicuje na ruskega carja Petra Velikega in carico Katarino Veliko, toda Figes je prepričan, da je Putina ustrezneje primerjati s carjem Nikolajem I. Če je Peter Veliki v 18. stoletju premagal Švedsko in uspešno zavojeval baltske dežele, pa je Nikolaj I. doživel velik poraz v krimski vojni v letih 1853-1856.
Britanski zgodovinar Orlando Figes se najbolj boji, da bi v Rusiji izbruhnila državljanska vojna, v kateri bi se posamezni vojaški poveljniki, kot je vodja wagnerjevcev Jevgenij Prigožin, s svojimi zasebnimi vojskami in z dostopom do jedrskega orožja bojevali za oblast v Rusiji.
Nikolaj I. je šel v to vojno, ker je želel Rusijo razširiti na Balkan in prisiliti Otomansko cesarstvo, da bi pravoslavnim kristjanom dalo nadzor nad svetimi krščanskimi kraji v Sveti deželi.
Car, ki je podcenjeval Otomansko cesarstvo in zahodne sile
Pri tem je Nikolaj podcenjeval pripravljenost in sposobnost Turkov oziroma Otomanskega cesarstva, da se branijo pred Rusijo, in tudi podcenjeval pripravljenost zahodnih krščanskih velesil, da priskočijo na pomoč muslimanski državi, ki jo je ogrožala napadalna Rusija. Podobno je zdaj Putin podcenjeval sposobnost Ukrajincev, da se branijo pred Rusijo, pojasnjuje britanski zgodovinar.
Nikolaj I. je izgubil vojno in umrl v bednih okoliščinah, morda je celo storil samomor. "In meni se vse bolj zdi, da bi tudi Putina lahko na koncu čakala taka usoda, ne pa kakšen velik status, ki si ga sam želi," pravi Figes.
Nevarnosti v primeru ruskega vojaškega kolapsa
Zgodovinar je prepričan, da morajo biti Ukrajinci čim bolj oboroženi in podprti na vse mogoče načine, tako da se bodo lahko še najprej bojevali, ker bo pritisk vojne najverjetneje zrušil Putinov režim. Upanje vidi v ukrajinski protiofenzivi, ki bo, če bo mogoče uspešna, morda zamajala Putinovo oblast.
Ruski predsednik Vladimir Putin upa, da ZDA, če bo novembra prihodnje leto na predsedniških volitvah zmagal Donald Trump, ne bodo več podpirale Ukrajine.
Na Zahodu si želimo, da bi Putinova oblast padla zaradi zunanjega vojaškega pritiska ali zaradi nestrinjanja s Putinom znotraj Rusije, pravi Figes, a dodaja: "Če pa se zgodi vojaški kolaps, bi se lahko Rusija znašla v položaju nekakšne državljanske vojne ali še česa hujšega, kot je razpad Rusije na posamezna območja, na katerih bi vladali vojaški poveljniki, kot je vodja zasebne vojske Wagner Jevgenij Prigožin."
Spopadi vojskovodij, oboroženih z jedrskim orožjem?
Po tem zadnjem scenariju bi se ti vojaški poveljniki med seboj spopadali za oblast s pomočjo svojih plačancev in imeli pri tem na razpolago tudi taktično jedrsko orožje.
"Zagotovo želimo premagati Rusijo, vendar je nočemo potisniti v katastrofo državljanske vojne in kaosa. Želimo torej, da obstaja ravnotežje. In sumim, da trenutno poteka razprava v Natu, Washingtonu in vseh zahodnih prestolnicah glede tega, kako daleč lahko gre vse to stopnjevanje, ker se mi zdi, da je precej hitro," pravi Figes.
Zakaj Putin še vedno upa, da lahko zmaga
Po drugi strani pa je Putin še vedno prepričan, da lahko zmaga v vojni z Ukrajino. Pri tem stavi na čas, ker meni, da je ta na njegovi strani. Misli namreč, da Zahod ni pripravljen dolgoročno podpirati Ukrajine.
Figes je prepričan, da je Rusija ne glede na izid vojne v Ukrajini na poti, da postane kitajski vazal, ki bo Kitajski zagotavljal poceni energente in surovine.
"Pred nami so ameriške predsedniške volitve. Če Donald Trump zmaga na volitvah ali če drugi veliki geopolitični igralci, kot je Kitajska, stopijo na rusko stran, kar je še ena velika neznanka, potem kdo ve, kaj se bo zgodilo. Mislim, da je do razpleta vojne še dolga pot, razen če se bo to poletje zgodil večji zlom ruske vojske, kot smo morda upali. Na podlagi tega torej mislim, da ima Putin razlog za domnevo, da so nekateri časovni dejavniki res na njegovi strani."
Rusiji na poti v vazalni odnos do Kitajske?
Figesa tudi skrbi, da se bo, če bo Rusija ponižana, potisnjena na kolena, uničena in gospodarsko zlomljena, v Rusiji zgodil vzpon novega revanšističnega gibanja in protizahodnega nacionalizma, ki bo verjetno še hujši, kot je zdaj.
"Toda karkoli se že zgodi /…/, se mi zdi, da bo Rusija zaradi tega veliko šibkejša in veliko revnejša, kot je bila pred vojno. In zaradi te vojne bo na splošno veliko bolj izolirana od Evrope in Zahoda ter bo dejansko postala nekakšna vazalna država Kitajske. Kitajskemu gospodarstvu bo zagotavljala gorivo in surovine po znižanih cenah. In tam bo njena prihodnost, kar je velika tragedija. Bojim pa se, da so si Rusi sami krivi za to," še pravi Figes.