Bitka dveh dam za mesto zaljubljencev

Tekma za pariškega župana je najpomembnejša med vsemi 36 tisoč občinskimi volitvami, ki bodo v Franciji ta in naslednji konec tedna, ko bo drugi krog.

Po 13 letih socialistične vladavine je čas za spremembe v pariški mestni hiši – takšen je načrt opozicije. Desnosredinska UMP je za svojo kandidatko izbrala glamurozno, 40-letno sodobno žensko, ki je bila nekoč ministrica v vladi nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja, nato pa je vodila njegovo neuspešno kampanjo za ponovno izvolitev. Vendar Nathalie Kosciusko-Morizet oziroma NKM, kot je znana, ne kaže najbolje.

NKM je inteligentna, izkušena in ima dobre zveze, s svojo mladostjo pa je privlačna kandidatka tudi za mlade, a je desnica, kot kaže, v Parizu stavila na kandidatko, ki ji ne bo prinesla zmage. NKM velja za predstavnico višjega razreda in kot taka za preveč zadržano oziroma odmaknjeno, Parižani imajo občutek, da je iz bogatega predela mesta in ji je vseeno za to, kako živi druga polovica. Obupno se je poskušala prikazati kot navadna Parižanka, a ji je večkrat spodletelo kot uspelo. Sama vztraja, da njena politika ni namenjena za bogataše, ampak srednji razred. Pravi, da želi krepiti delo in podjetništvo ter ustaviti eksodus srednjega razreda v predmestje.

Druga težava NKM je desnica nasploh. Vse od poraza Sarkozyja na predsedniških volitvah leta 2012 francoska desnica išče močnega voditelja in smer, v katero naj bi jo popeljal. Strankarska veljaka Jean-Francois Cope in Francois Fillon se trudita pokazati enotna, a je njuno medsebojno sovraštvo že legendarno, oba pa preganja možna vrnitev Sarkozyja. Zaradi razkola UMP ni uspelo izkoristiti spodrsljajev socialističnega predsednika.

Vse kaže, da bo francoska prestolnica še naprej ostala v rokah socialistov, čeprav na državni ravni tem ne kaže najbolje, socialistični predsednik Francois Hollande pa ima rekordno nizko podporo. Župan Bertrand Delanoe svoje mesto zapušča priljubljen, čeprav dosežki njegovega drugega mandata niso tako odmevni kot uspehi v prvem mandatu. Mladi se pritožujejo, da je v Parizu težko najti službo in stanovanje. Težko je odpreti nov posel, večina trgovin mora ob sobotah zapreti vrata.

Učinek Hollandove nepriljubljenosti v Parizu je minimalen. Parižani v primerjavi z drugimi Francozi v povprečju živijo bolje, so bolj izobraženi (v Parizu ima višjo izobrazbo 41,7 odstotka odraslih, na državni ravni pa 12 odstotkov) in bolj liberalni. Poleg tega se je 54-letna Anne Hidalgo, v Španiji rojena namestnica odhajajočega župana Delanoeja, distancirala od Hollanda. Ni pa ji uspelo stopiti iz sence Delanoeja, zato ji nasprotniki zaničljivo rečejo dedinja. Kljub temu ankete napovedujejo, da bo predstavnica socialistov nova županja Pariza.

Volilna kampanja ni zbudila veliko zanimanja, po mnenju analitikov delno tudi zato, ker med kandidatkama ni večjih razlik; obe se zavzemata za zmanjševanje brezposelnosti, za ureditev prometne in stanovanjske politike, obe želita vrniti več življenja v mesto luči, razlike med njima so le v podrobnostih.

Ob najavi kandidature za županjo je levica NMK obtožila, da želi pariško mestno hišo uporabiti zgolj kot stopnico na poti do predsedniške palače, kar pa je takoj zanikala: "Borim se le za Pariz. Nikakor se ne pripravljam na bitko leta 2017," ko bodo naslednje predsedniške volitve. Mesto župana Pariza je že bilo odskočna deska za Jacquesa Chiraca do predsedniškega mesta.