Ponedeljek, 14. 2. 2022, 11.52
2 leti, 2 meseca
Ameriški obveščevalci: Ruska invazija bi se lahko zgodila že ta teden
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,12
37
Zahod glede kopičenja več kot sto tisoč ruskih vojakov ob meji opozarja, da se Moskva pripravlja na vojaško akcijo.
Rusija je ta konec tedna okrepila svoje sile na meji z Ukrajino, kljub sporočilom Moskve, da končuje nekatere vojaške vaje, je danes dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Po ocenah ameriškega obrambnega ministrstva je ruski napad na Ukrajino možen kadar koli z malo ali brez opozorila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruski predsednik Vladimir Putin "še naprej krepi sile vzdolž meje z Ukrajino in v Belorusiji, tudi čez ta konec tedna. Na voljo ima veliko več kot 100.000 (vojakov)," je za CNN povedal tiskovni predstavnik John Kirby, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah Kirbyja ne gre le za številke. "Na voljo so mu zmogljivosti kombiniranega orožja, vse od oklepnih vozil, pehote in posebnih sil do kibernetske, zračne in protiraketne obrambe," je dejal. "Mislim, da moramo biti vsi pripravljeni, da se (napad) lahko zgodi z malo ali brez opozorila," je še povedal.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo in druge ključne članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pozval k nujnemu srečanju v 48 urah glede zaostrovanja napetosti na ukrajinsko-ruski meji. Kot je dejal, Rusija ignorira formalne prošnje Kijeva, da naj pojasni kopičenje svojih sil na meji, zato je potreben nov korak.
"Naslednji korak" je po njegovih besedah srečanje v prihodnjih 48 urah, ki naj bi prineslo več "transparentnosti" glede ruskih načrtov v zvezi z Ukrajino, na svoji spletni strani poroča britanski BBC.
Rusija sicer zavrača kakršnekoli načrte o invaziji na sosednjo državo, a Zahod glede kopičenja več kot sto tisoč ruskih vojakov ob meji opozarja, da se Moskva očitno pripravlja na vojaško akcijo. Najostrejše pri tem so ZDA, ki so v zadnjih dneh ocenile, da bi se lahko napad na Ukrajino začel kadarkoli, morda še v tem tednu. Ameriški obveščevalci so kot potencialen dan začetka invazije izpostavili to sredo.
ZDA v prihodnjih 48 urah pripravljajo umik osebja iz Kijeva
Več kot deset držav je svoje državljane že pozvalo k čimprejšnjemu odhodu iz Ukrajine, nekatere so odredile tudi umik svojih diplomatov iz Kijeva. ZDA naj bi po poročanju CBS News v prihodnjih 48 urah pripravljale umik celotnega osebja iz Kijeva.
Po besedah Dmitra Kulebe je Ukrajina v petek zahtevala odgovore Rusije glede njenih namenov v skladu z dunajskim dokumentom, sklenjenim v okviru Ovseja. Članica Ovseja je tudi Rusija.
Dunajski dokument iz leta 1990 od 57 članic Ovseja zahteva, da delijo informacije o svojih vojaških silah in se medsebojno obveščajo o večjih vojaških dejavnostih.
Poljsko predsedstvo Ovseju je v nedeljo na Twitterju zapisalo, da so ga Estonija, Latvija in Litva v luči "nenavadnih vojaških aktivnosti" zaprosile za srečanje z Belorusijo in drugimi zainteresiranimi stranmi. Sestanek je v skladu z dunajskim dokumentom sklican za danes.
V Ukrajini sicer deluje tudi opazovalna misija Ovseja, ki je v nedeljo sporočila, da kljub odhodu predstavnikov nekaterih držav nadaljuje delo v skladu s svojim mandatom. Njeni člani so trenutno razporejeni v desetih mestih po državi.
ZDA veleposlaništvo v Ukrajini selijo iz Kijeva v Lvov
ZDA zaradi "dramatične pospešitve" kopičenja ruskih sil na ukrajinski meji začasno selijo svoje veleposlaništvo iz Kijeva v zahodno ukrajinsko mesto Lvov, je danes povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločitev Washingtona označil za napako, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski predsednik "paniko" na Zahodu kritizira
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer "paniko", ki se ustvarja na Zahodu, kritiziral in vztrajal, da za zdaj ni videl nobenih dokazov o tem, da Rusija dejansko načrtuje skorajšnjo invazijo na njegovo državo.
Zelenski je v nedeljo po telefonu eno uro govoril z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, s katerim sta se strinjala, da je na poti diplomacije in odvračanja pomembno vztrajati. Zelenski je Bidna povabil tudi na obisk v Ukrajino. Pred tem je Biden v soboto po telefonu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, a brez konkretnega rezultata.
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil videokonference s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom o zaostrenih varnostnih razmerah na vzhodu Evrope, pomoči Ukrajini ter posledicah morebitnega ruskega napada. Na konferenci so sodelovali tudi predsedniki grške, finske, poljske, nizozemske in slovaške vlade.
Janša je v soboto po telefonskem pogovoru z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom na Twitterju zapisal, da Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja koncentracijo ruskih enot na mejah Ukrajine. Ob tem je "izrazil podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in pravici vsake države, da izbira svoje zavezništvo". Pozval je tudi k takojšnji deeskalaciji razmer.
Skupina G7: Rusija bo naletela na hiter, usklajen in odločen odgovor
Finančni ministri iz skupine G7 so medtem danes sporočili, da so pripravljeni uvesti "ogromne" gospodarske in finančne sankcije proti Rusiji, če bi ta napadla Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Ponavljamo, da bo vsaka nadaljnja vojaška agresija Rusije proti Ukrajini naletela na hiter, usklajen in odločen odgovor," so zapisali v skupni izjavi. Ob tem so obljubili nadaljnjo finančno podporo Ukrajini in spomnili, da je G7 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom Kijevu od leta 2014 zagotovil 48 milijard dolarjev.
Povečanje ruskih sil na ukrajinskih mejah je "razlog za resno zaskrbljenost", so sporočili predstavniki Francije, Nemčije, Italije, Japonske, ZDA, Združenega kraljestva in Kanade.
Lavrov Putinu: Možnosti za diplomatsko rešitev še obstajajo
V Moskvi ocenjujejo, da še vedno obstaja možnost diplomatske rešitve spora med Rusijo in Zahodom glede Ukrajine. "Menim, da je še vedno možno," je vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov na televiziji odgovoril na vprašanje predsednika Vladimirja Putina glede možnosti dogovora z Zahodom.
"Ali je še mogoče doseči dogovor s partnerji glede ključnih vprašanj ali je to poskus, da nas potegnejo v neskončna pogajanja?" je na posnetku, ki ga je predvajala ruska državna televizija, vprašal Putin.
"Možnosti dialoga še zdaleč niso izčrpane," je odgovoril Lavrov in predlagal, da pogovore še podaljšajo oziroma razširijo, ter spomnil, da v Moskvo v torek prihaja nemški kancler Olaf Scholz, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putin je na izjavo ministra skopo odgovoril: "Dobro."
Scholz napoveduje nadaljevanje pomoči Ukrajini in Rusijo poziva k dialogu
Nemški kancler Scholz se je danes sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu in po srečanju napovedal, da bo Nemčija še naprej pomagala Ukrajini. Obenem je Moskvo pozval k dialogu za rešitev napetosti na meji z Ukrajino ter zatrdil, da za zdaj ni govora o članstvu Ukrajine v Natu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Srečanje Scholza in Zelenskega v Kijevu je trajalo več kot dve uri, dlje, kot je bilo napovedano, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemški kancler je ukrajinskemu predsedniku obljubil nadaljevanje pomoči. "Nobena država na svetu Ukrajini v zadnjih osmih letih ni zagotovila več gospodarske pomoči kot Nemčija," je poudaril in pojasnil, da je bila pomoč vredna več kot dve milijardi dolarjev.
"Zagotavljam vam, da smo odločeni pomagati tudi v prihodnje," je dejal Scholz. Napovedal je novo posojilo v višini 150 milijonov evrov.
Nemški kancler: Vojaške aktivnosti Rusije na ukrajinski meji so nerazumne
Nemški kancler je na novinarski konferenci obenem Rusijo pozval, naj se odzove na predloge za dialog, katerih cilj je zmanjšati napetost na rusko-ukrajinski meji.
"Vojaške aktivnosti Rusije na ukrajinski meji so nerazumne. Za takšno napotitev vojakov ni razumih razlogov. Zato Rusijo pozivamo k dialogu," je dejal Scholz, ki bo v torek obiskal še Moskvo.
"Moskva dela težavo iz nečesa, česar sploh ni na mizi"
Dejal je, da zaenkrat ni govora o članstvu Ukrajine v Natu. Po njegovih besedah Moskva dela težavo iz nečesa, česar sploh ni na mizi, kar je precej nenavadno.
"Zato smo zdaj pred izzivom, da nekaj, kar sploh ni vprašanje, postaja glavno vprašanje," je dodal.
Medtem pa je Zelenski poudaril, da bi članstvo v Natu Ukrajini zagotavljalo varnost in ozemeljsko celovitost. "Ampak žal ni vse odvisno od nas," je dodal. "Kdaj bomo tam, ne vem, ampak moramo iti naprej po poti, ki smo jo izbrali," je dejal.
Ukrajinski predsednik je tudi priznal, da obstajajo določena nesoglasja glede ocen nemško-ruske energetske povezave. "Jasno pa razumemo, da Rusija plinovod Severni tok 2 zlorablja za geopolitično orožje," je dodal.
Severni tok 2 naj bi Nemčiji zagotovil neposredno dobavo ruskega plina. Ker ne prečka Ukrajine, ta ne bo mogla zaračunati tranzitnih pristojbin. Projekt je deležen številnih kritik, predvsem iz ZDA, češ da daje Rusiji prevelik vpliv na evropski energetski trg.
Scholz na novinarski konferenci ni neposredno omenil Severnega toka 2, je pa poudaril, da nihče ne bi smel dvomiti o pripravljenosti in odločenosti Nemčije, da kaznuje Rusijo v primeru napada na sosedo. "V tem primeru bomo ukrepali. To bodo daljnosežni ukrepi, ki bodo pomembno vplivali na ruski gospodarski razvoj," je dejal Scholz.
Dodal je, da od Moskve pričakujejo jasne korake v smeri zmanjšanja napetosti, kar bo, kot je dejal, ruskim sogovornikom v torek tudi povedal.
37