Petek, 18. 4. 2025, 10.24
1 dan, 4 ure
Ameriška sodišča vztrajajo pri vrnitvi nezakonito izgnanega Salvadorca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Če Trump na vrhovnem sodišču zmaga, bo lahko svoj izvršni ukaz o državljanstvu in tudi druge, ki so bili doslej blokirani, izvajal v zveznih državah, kjer ga niso uspešno izpodbijali, poroča ameriška televizija CNN.
Ameriško zvezno prizivno sodišče v Washingtonu je v četrtek zavrnilo pritožbo vlade predsednika Donalda Trumpa na odločitev sodnice Paule Xinis, da vrne nezakonito izgnanega salvadorskega državljana Kilmarja Abrega Garcio v ZDA. Tega je medtem v Salvadorju obiskal demokratski senator Chris Van Hollen. V četrtek pa sta Ukrajina in ZDA podpisali memorandum o nameri sklenitve sporazuma, ki bi ZDA omogočil izkoriščanje redkih zemelj v Ukrajini, so sporočili iz Kijeva.
11.18 Ukrajina in ZDA podpisali memorandum o sporazumu o redkih zemljah
10.22 ZDA uvajajo nove pristaniške pristojbine za ladje iz Kitajske
7.39 Vrhovno sodišče ZDA o Trumpovi ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom
7.10 Ameriška sodišča vztrajajo pri vrnitvi nezakonito izgnanega Salvadorca
11.18 Ukrajina in ZDA podpisali memorandum o sporazumu o redkih zemljah
Ukrajina in ZDA sta podpisali memorandum o nameri sklenitve sporazuma, ki bi ZDA omogočil izkoriščanje redkih zemelj v Ukrajini, so v četrtek sporočili iz Kijeva. Predsednik ZDA Donald Trump je medtem v Washingtonu podpis sporazuma napovedal za prihodnji četrtek.
"Z veseljem sporočamo, da smo z ameriškimi partnerji podpisali memorandum o nameri, ki odpira pot za sklenitev sporazuma o gospodarskem partnerstvu in ustanovitvi investicijskega sklada za obnovo Ukrajine," je v četrtek na družbenem omrežju X sporočila ukrajinska ministrica za gospodarski razvoj in trgovino Julija Sviridenko.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vsebine memoranduma ni objavila, dodala je le, da nadaljujejo prizadevanja za oblikovanje končnega sporazuma. Dela imajo še veliko, je dejala in dodala, da glede na potek pogajanj pričakuje, da bo sporazum zelo koristen za obe državi.
Izrazila je še upanje, da bo sklad učinkovito orodje za pridobivanje vlaganj za obnovo Ukrajine, posodobitev njene infrastrukture in podporo gospodarstva ter ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v Beli hiši po pogovorih z italijansko premierko Giorgio Meloni podpis sporazuma napovedal za prihodnji četrtek. "Imamo dogovor o rudninah, ki bo podpisan naslednji četrtek. Kmalu. In predvidevam, da se ga bodo držali. Bomo videli, ampak dogovor imamo," je dejal Trump.
Njegova vlada je sicer več tednov pripravljala nov dogovor, s katerim bi ZDA dobile dostop do redkih zemelj in drugih strateških surovin v Ukrajini v zameno za ameriško vojaško in finančno podporo, ki jo je Kijev v boju proti ruski agresiji imel v času prejšnje ameriške vlade.
Ukrajina je bila že pripravljena podpisati dogovor, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec februarja s tem namenom v Beli hiši srečal s Trumpom. Vendar pa je načrt propadel, ker je na srečanju prišlo do prepira.
Ameriški uradniki trdijo, da bo povečanje ameriških gospodarskih interesov v Ukrajini odvrnilo Rusijo od nadaljnjih napadov na Ukrajino v primeru prekinitve ognja.
Trump, ki glede premirja posreduje med stranema, je v četrtek menil, da je konec vojne blizu, čeprav Rusija ameriškega predloga dogovora o prekinitvi ognja še ni sprejela. "Bližamo se koncu vojne, ampak bomo videli v naslednjih dneh," je dejal.
10.22 ZDA uvajajo nove pristaniške pristojbine za ladje iz Kitajske
ZDA so v četrtek napovedale nove pristaniške pristojbine za kitajske ladje, s čimer želijo spodbuditi domačo ladjedelniško industrijo in omejiti prevlado Kitajske v panogi. Uveljaviti jih nameravajo v 180 dneh in mnogi se bojijo, da bo ukrep ob carinski politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa dodatno škodil svetovni trgovini.
Višina pristojbine za kitajske lastnike ladij in upravljavce ladij, zgrajenih na Kitajskem, bo odvisna od teže njihovega tovora, števila zabojnikov ali števila vozil na krovu. Določene bodo različne pristojbine za ladje, ki jih upravljajo Kitajci, in ladje, izdelane na Kitajskem, oboje pa se bodo v prihodnjih letih postopoma zviševale.
Za ladje, izdelane na Kitajskem, se bo pristojbina začela pri 120 dolarjih na zabojnik, kar pomeni, da bi lahko ladja s 15 tisoč zabojniki morala plačati ogromno pristojbino v višini 1,8 milijona dolarjev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Za ladje z razsutim tovorom se bo pristojbina začela pri 50 dolarjih na tono tovora. Za ladje, ki prevažajo avtomobile, pa bo treba plačati pristaniško pristojbino v višini 150 dolarjev na vozilo. Pristojbinam se bo mogoče izogniti, če bo prevoz naročen s plovilom, zgrajenim v ZDA.
"Kitajska je v veliki meri dosegla svoje cilje glede prevlade, s čimer je močno prikrajšala ameriška podjetja, delavce in ameriško gospodarstvo," so sporočili iz urada ameriškega trgovinskega predstavništva.
ZDA so ukrep napovedale v času, ko svetovno trgovino že motijo Trumpove carine, opozarjajo strokovnjaki.
Odkar se je Trump januarja vrnil v Belo hišo, je uvedel do 145-odstotne carine na uvoz blaga iz Kitajske, za preostale države pa pri izvozu v ZDA za zdaj velja splošna 10-odstotna carinska stopnja.
Nove pristaniške pristojbine so sicer rezultat preiskave, sprožene pod prejšnjo administracijo ZDA. "Ladje in ladijski promet so ključnega pomena za ameriško gospodarsko varnost in prost pretok blaga," je po poročanju AFP dejal ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.
Ameriška ladjedelniška industrija je v času od druge svetovne vojne, ko je imela prevlado, postopoma nazadovala. V sektorju zdaj prevladuje Azija, pri čemer Kitajska zgradi skoraj polovico vseh ladij, sledita Južna Koreja in Japonska.
7.39 Vrhovno sodišče ZDA o Trumpovi ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom
Vrhovno sodišče ZDA je v četrtek sporočilo, da bo odločalo o pritožbi vlade Donalda Trumpa na dosedanje sodne odločitve, ki so blokirale predsednikov izvršni ukaz za ukinitev ustavne pravice do državljanstva z rojstvom na ozemlju ZDA. Vlada poskuša s tem postopkom izpodbiti pravilo, da sodba zveznega sodnika v eni državi velja za vse ozemlje ZDA.
Trump je ukinitev pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA napovedal že med predsedniško kampanjo in trdil, da noseče ženske prihajajo v ZDA rojevat zato, da bi otroci dobili državljanstvo, do katerega bi sčasoma postale upravičene tudi same.
Po državljanski vojni v 19. stoletju sprejeti 14. amandma k ameriški ustavi zagotavlja pravico do državljanstva vsem, ki so bili rojeni na ozemlju ZDA.
Trump in privrženci trdijo, da je bil amandma sprejet za podelitev državljanstva osvobojenim sužnjem, ne pa tujcem, vendar so sodišča, vključno z vrhovnim, doslej to pravico potrdila vsem rojenim na ozemlju ZDA. Trumpov izvršni ukaz je sprožil številne tožbe in vse odločitve so ga razglasile za neustavnega.
Pritožba pravosodnega ministrstva ZDA se ne nanaša na razveljavitve oziroma blokade Trumpovega izvršnega ukaza, ampak na ozko pravno vprašanje, ali lahko sodba enega zveznega sodnika v določeni državi velja za vse ozemlje ZDA. Vrhovno sodišče bo argumente poslušalo 15. maja.
Če Trump na vrhovnem sodišču zmaga, bo lahko svoj izvršni ukaz o državljanstvu in tudi druge, ki so bili doslej blokirani, izvajal v zveznih državah, kjer ga niso uspešno izpodbijali, poroča ameriška televizija CNN.
Nad tem, da ukaz enega zveznega sodnika velja za vse ZDA, so se pritoževali praktično vsi predsedniki, ki jim je sodišče blokiralo odločitve, vendar doslej še nihče ni šel pred vrhovno sodišče z zahtevo, da se ta sodna pooblastila ukinejo.
"Trumpova vlada poskuša uporabiti postopkovno vprašanje, da bi vrhovno sodišče omogočilo uveljavljanje ukaza o državljanstvu, ne da bi se moralo dejansko odločiti, ali je ukaz v skladu z ustavo," je za CNN izjavil analitik vrhovnega sodišča in profesor prava na univerzi Georgetown Steve Vladeck.
7.10 Ameriška sodišča vztrajajo pri vrnitvi nezakonito izgnanega Salvadorca
"Ohranjamo upanje, da ni naivno verjeti, da bodo dobri ljudje v izvršni veji oblasti razumeli vladavino prava kot ključno za ameriško etiko," je po poročanju televizije ABC zapisalo prizivno sodišče.
"Vlada si jemlje pravico, da skrije prebivalce te države v tujih zaporih brez pridiha ustreznega postopka, ki je temelj našega ustavnega reda. Ob tem trdi, da ni mogoče storiti ničesar. To bi moralo biti šokantno ne le za sodnike, ampak tudi za intuitivni občutek svobode, ki ga imajo Američani," še piše v odločitvi.
Vrhovno sodišče ZDA je pred dnevi soglasno odločilo, da mora vlada omogočiti vrnitev Abrega Garcie v ZDA, kot je to razsodila zvezna sodnica Paula Xinis. Vlada ni storila ničesar, sodnica pa je zato ukazala zaslišanje najmanj štirih uradnikov.
Pravosodno ministrstvo ZDA je nemudoma vložilo pritožbo na prizivno sodišče, ki je prav tako skoraj nemudoma zavrnilo zahtevo vlade za odložitev sodničinega ukaza, dokler se ne konča pritožbeni postopek.
Predstavniki Trumpove vlade trdijo, da Abrega Garcie ne morejo vrniti, ker ni več pod njihovo pristojnostjo, ampak je v svoji državi Salvador. Salvadorski predsednik Nayib Bukele je med nedavnim obiskom Bele hiše dejal, da ga ne bo poslal nazaj v ZDA, češ da je terorist. Abrego Garcia je zaprt v zloglasnem zaporu za osumljene pripadnike uličnih tolp, čeprav ni nobenih dokazov, da je bil kdaj član kakšne tolpe, v ZDA pa nikoli ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja.
Vladni odvetniki so na sodišču priznali, da so ga izgnali po napaki, kljub veljavnemu sodnemu ukazu, da se ga ne sme izgnati v Salvador, kjer mu grozi nasilje.
Ameriški demokratski senator Chris Van Hollen se je v četrtek srečal z Abregom Garcio, potem ko mu salvadorske oblasti sprva niso dovolile dostopa do zapora, kjer biva izgnanec. Van Hollen, ki prihaja iz zvezne države, kjer je Abrego Garcia živel, je objavil fotografijo srečanja, ki je očitno potekalo v restavraciji. Podrobnosti pogovora še ni razkril, je pa s tem razblinil strahove o tem, ali je ujetnik sploh še živ.
